Zemljevid obžalovanj (v odličnem prevodu Jedrt Maležič) zanimivo prikaže razpetost ženske med dvema osebama, ki ju ljubi, vsako na svoj način in se ne more odločiti, katero bolj oz. toliko, da bi se drugi za vedno odrekla in odšla stran. Avtorica se pravzaprav na nobeni točki ne postavi na nobeno stran – ves čas visi tisti »kaj bi, če bi«. Knjiga, o kateri se lahko pogovarjate ure in ure, razmišljate in pridete do zaključka, da razmišljate o lastnem življenju.

Skozi zgodbo spremljamo odraščanje mlade risinje Tise in njenega brata Bora, vse od rane mladosti, ko v varnem zavetju brloga pijeta mleko, do trenutka, ko ju mama brez usmiljenja pošlje v svet. V letu dni trajajoči zgodbi se zgodijo vse mogoče peripetije, od številnih maminih naukov do prvih ulovov, srečanja z medvedom in tudi s človekom. Zgodba je nastala v luči prizadevanj za ohranitev in ponovno naselitev risa v naših krajih, simpatično zapakirana in s humorjem začinjena pripoved pa mlademu bralcu približa življenje avtohtone zveri v naših gozdovih, njegove navade in človeške interakcije z njimi.

Vsekakor je roman literarna mojstrovina, ki jo bo vsaka generacija prebirala z drugačnimi očmi, medtem ko bo odštevala svoje trenutke do točke nič.

Deček se z mamo in očkom odpravi na obisk k babici in dedku. Le kaj bi lahko šlo narobe? V slikanici brez besedila A smo že tam? (Miš, 2023) nas ilustratorka Marta Bartolj z vrhunskim obvladovanjem tako pripovedi kot njenega tempa povede na pot, ki kar traja in traja, ki vodi skozi vasi in mesta, ob tem pa nas uči, da čar ni le v kam, temveč tudi v kako.

Mateja Gomboc je ustvarila vsestransko in živo podobo mesta, ki ne obstaja samo na sebi, temveč le v posameznih zgodbah svojih prebivalcev.