Klofuta

V tem nenavadnem romanu avtorjev nepopustljiv pogled, ki vidi vse, prikaže moderno družinsko življenje enaindvajsetega stoletja. Zgodba je napisana z vidika osmih ljudi, ki so bili prisotni na pikniku, časovnica zgodbe se premika vzdolž njihovih izkušenj. Zaušnica in njene posledice jih prisilijo k razmisleku o lastnih družinah in načinu življenja, ki ga živijo, o pričakovanjih, prepričanjih in hrepenenjih. Iz tega avtor razvije močan, vznemirjajoč roman o ljubezni, spolnosti in zakonu, starševstvu in otrocih, o besu in napetosti – vseh tistih strasteh in nasprotujočih si mnenj, ki se lahko razvnamejo v družini. S skorajda forenzičnim seciranjem vse hitreje rastočega srednjega sloja in njegovih teženj ter strahov je Klofuta tudi zajedljivo, provokativno pisanje o naravi zvestobe in sreče, kompromisa in resnice. Moč tega romana je tudi v načinu, kako Tsiolkasu uspe prodreti v glas vsakega od junakov, ki pripadajo povsem različnim starostnim in etničnim skupinam.

 

 

Prevod: Tamara Bosnič
Kategorije: Leposlovje za odrasle
Poreklo: Avstralija
 
Vezava: trda vezava
Obseg: 491 strani
Dimenzije: 150 mm x 230 mm x 34 mm
Datum izdaje: oktober 2010

Recenzije

Christos Tsiolkas: Klofuta

Matej BogatajChristos Tsiolkas: Klofuta, 01.04.2011

... Klofuta je, kot Schlinkovi romani, prespraševanje etike nasproti pravu; samo ne tako juridično podkovano, prestopek je manjši in marginalen, čeprav napihnjen, zato je sam proces bolj maškarada in manj pravni problem. Vendar skozi raznovrstne glasove vpletenih Tsiolkas spregovori o današnji Avstraliji, o odnosu do wogov, priseljencev iz Srednje in Vzhodne Evrope, o njihovih mikrokomunah, ki zdaj, razširjene z Azijci in Aborigini, Indijci in novopriseljenimi Angleži, zaradi odhoda dedovske generacije počasi izgubljajo kohezivnost, kompaktnost. Se jim zdi, dedom, da gre vse k vragu, ne samo njihovo zdravje in pokornost telesa. Pripadniki osrednje generacije sredi štiridesetih so uspešni, svojo drogeraško preteklost opuščajo in transmutirajo, lovijo drugo puberteto in vse, kar gre zraven, sprijaznili so se, da so postali čisto nekaj drugega od tistega, o čemer so sanjarili. Čeprav se trudijo, ne razumejo svojih otrok, njihove muzike, navlečenosti na teve, igrice, gledajo za mladimi puncami, spijejo kakšno pivo in kakšno preveč, imajo sindikalistične in podobne avanture. Spodaj, še neizoblikovan, rod prihodnosti, seksualno dezorientirani adolescenti, zmedeni in trzavični, idealizirajo novo, digitalizirano mitologijo in živijo v njej. Tsiolkas pripoveduje o avstralskem srednjem do nižjem razredu, o njegovih skrbeh in zagatah ter drobnih užitkih skozi optiko različnih vpletenih. Ne da bi hotel prikazati rašomonskost in zmuzljivost resnice; bolj mu gre za prerez družbe, za odnos wogov, ki so si pridobili mesto v družbi, do novega vala priseljencev, vietnamskih prekupčevalcev s CD-ji, indijskih nevest, muslimaniziranih belcev, z vso babilonščino, ki je značilna za metropole, tudi za Melbourne. Kam - in zakaj - je šla patriarhalnost, zakaj ločitve, kje so žarišča jeze in otočki upora; tudi v Avstraliji ni bistveno drugače kot pri Kureishiju, Welshu, kontinentalnih ali ameriških piscih. Srednjeletniki, ki so odraščali na novem valu in kanabiolu, so zdaj na spidu, mularija na ejih, pijača na vsakem koraku, seks pa kakor za koga. Klofuta je spretno skomponirana, morda bolj tradicionalno, kot smo tega vajeni pri otoških ali evropskih avtorjih, vendar nam skozi vrednote enega segmenta družbe, grških priseljencev in njihovih potomcev, omogoča dovolj dober in zanimiv uvid v avstralsko sedanjost. Ki je samo kakšnih deset let pred našo, zaradi velikosti mest.

Oglejte si tudi
Spletno mesto uporablja piškotke, ki služijo izboljšanju uporabniške izkušnje. Z nadaljevanjem obiska se strinjate z njihovo uporabo. (Več informacij)
Se strinjam