Northangerska opatija

Roman Northangerska opatija je Austenova začela pisati leta 1798 kot svoj tretji roman, a je prvič izšel pol leta po njeni smrti, konec decembra 1817. Knjiga pripoveduje o razkoraku med resničnostjo in domišljijo, o izbiri ustreznega partnerja, o prijateljstvu, o konfliktu med poroko iz ljubezni in poroko zaradi koristi, dotakne pa se tudi teme presojanja značajev.

Sedemnajstletni ljubiteljici grozljivih romanov, Catherine Morland, se ponudi čudovita priložnost, da gre z družinskima prijateljema za nekaj tednov v zdravilišče Bath. Tam spozna Isabello Thorpe, s katero postaneta dobri prijateljici, obiskuje plese in gledališke predstave, hodi na sprehode in skratka počne vse tisto, za kar doma ni bilo možnosti. Isabellin brat John, glasen in nekoliko grob mladenič, se začne zanimati zanjo, vendar je njej bolj všeč olikani in umirjeni Henry Tilney. Njeno bivanje v Bathu se zaključi z vabilom Henryjevega očeta, generala Tilneya, da se jim za nekaj časa pridruži na njihovem domu, v Northangerski opatiji. Catherinino navdušenje je večkratno; ne more verjeti, da bo lahko prebivala v starodavni stavbi, za katero pod vtisom romanov, ki jih bere, pričakuje, da bo polna skrivnosti in temačnosti, veseli se, da se bo lahko zbližala z Eleanor Tilney, Henryjevo mlajšo sestro, in da bo seveda v bližini Henryja, ki ji je vsak dan bolj pri srcu. A sledi razočaranje ...