Delo je napisano na edinstven način – sestavljajo ga elektronska pisma Cath, petdesetletne vdove, ki piše sporočila prijateljicam in hčerama. Knjiga je zanimiva, ne samo zaradi svoje oblike, ampak tudi zato, ker si pisma Cathinih dopisovalcev lahko le predstavljamo. Odlika dela je humor, ki odseva iz dogodkov, ki se lahko pripetijo vsakomur in tudi iz tistih, ki se dogajajo predvsem starejšim ljudem. Tudi zavoljo humorja je delo zelo berljivo, na prvi vtis lahkotno. A zgolj na prvi vtis, saj ponuja obilo snovi za premišljevanje, optimizem, ki veje iz njega, pa vzpodbuja bralke, naj storijo nekaj zase. Knjiga zna prepričati, da nikoli ni prepozno zaživeti polno življenje.
Cath se iz predmestne zdolgočasene gospodinje, vdove, ki skrbi za svoje ostarele starše in še ne povsem neodvisni hčeri ter išče smisel svojega življenja, razvije v samostojno zrelo žensko – njeno zorenje pa spremljamo prek pisem. Cath se zaveda, da lahko iz svojega življenja naredi nekaj le sama – da je skrajni čas, da preneha misliti zgolj na druge in ustreže tudi svojim potrebam in željam.
