Optimistična kratka sodobna pravljica Sapramišja sreča je inovativno besedilo Svetlane Makarovič, ki še ni doživelo ilustrirane izdaje. Temelji na posrednem poučevanju, da se je za srečo treba potruditi in da nas tudi pot do nje lahko osreči – pomembna je pot, ne le cilj. Poleg glavnega sporočila nosi pravljica tudi druga dragocena spoznanja, kot je na primer to, da je sreča imeti prijatelje, ki ti pomagajo. Čeprav se zgodba odvija v zimskem času in ilustracije Daše Simčič verno pričarajo zimo in mraz, pa je topla in optimistična.
V besedilih Svetlane Makarovič je Sapramiška priljubljena književna oseba, ki je atipična, drugačna. V tej zgodbi začne dobesedno uresničevati metaforičen pregovor, da je vsak svoje sreče kovač. S kovačevo pomočjo si skuje srce kot simbol zunanje sreče, ki pa ji spremeni filozofijo pogleda na življenje – ugotovi, da stvari same po sebi niso niti dobre niti slabe, le naš pogled jih determinira. V zgodbi nastopajo personificirane živali iz avtoričinih predhodnih pravljic: veverica, šoja, zajec, žaba, pa tudi človeška oseba, kovač.