Še ena pravljica Svetlane Makarovič, kjer se junak, ko žalosten po svetu išče rešitev za svoje težave, srečuje tako z novimi razočaranji, kot tudi z dobrimi bitji, ki mu želijo pomagati. A tudi pri teh mora biti previden, tako kot mora biti previden vsak človek na svoji poti skozi življenje. Posebnost Zajčkovega leta so prepletenost z bajeslovnimi bitji slovenske mitologije, čudovit prikaz dogajanja v naravi v različnih letnih časih in nadvse pester jezik, ki ga krasijo in dopolnjujejo ilustracije Jožeta Lašiča.
Zajček Uhko se prebudi v mrzel siv dan in ugotovi, da nima repa. Žalosten ne ve kod in kam in se znajde pred pomladnimi vrati. S pesmijo jih odpre in začne svojo pot. Ta ga pelje od pomladi v poletje, v živobarvno jesen in zopet v hladno zimo. Med popotovanjem srečuje bajeslovna bitja iz slovenske mitologije: Jutrmana, potočne vile, Zelenega Jurija, Vesne, Kresnika, Pehtro babo. V vsakem letnem času najde kaj posebnega, lepega, dobrega, zabavnega. Od slastnih češenj do plesa na glasbo kobiličjega orkestra, jesenskega barvanja narave, delanja snega s Pehtro babo. In potem pride zimski možiček, ki mu podari rep.
