Dokaz, da priznani in priljubljeni pesnik Tone Pavček živi z verzi in za verze, je nenazadnje tudi dejstvo, da mu je že majhna spodbuda iz okolja oziroma vsakdanjega življenja dovolj, da v njem oživi klena pesniška govorica. Tokrat jo je, ne da bi slutil, spodbudil kit, ki je leta 2009 vplul v Piranski zaliv.
Verzi o zablodelem obiskovalcu dosledno – in za Pavčka značilno – lovijo ritem in rimo, s katerima bralca neugnano in nepopustljivo peha od strani do strani; pa ne samo z njima, pač pa tudi z duhovitimi obrati in razkošnimi domišljijskimi podobami. V tokratno pesnitev je Pavček, kot da mimogrede, nastavil tudi nekaj družbeno-kritičnih osti, ki pa ne bodo zbodle, pač pa do smeha poščegetale (predvsem) starejše, nemara celo odrasle bralce. Slikanica o kitu bo torej zabavala, nemara pa tudi združila v branju več generacij, ki se bodo zabavale tudi ob ilustracijah Suzi Bricelj.