Anton!
Print Facebook Lucija Stepančič

Anton!

24,95 EUR (trda vezava)
Na zalogi
V košarico
Poštnina je brezplačna
  • nominacija za izvirno slovensko slikanico 2013 za nagrado Kristine Brenkove
  • Zlata hruška za izvirno slovensko mladinsko leposlovno knjigo 2014
  • nominacija desetnica 2015

To je resnična zgodba dedka ilustratorja Damijana Stepančiča. Anton Pavliha o spominih na prvo svetovno vojno svojemu vnuku nikoli ni pripovedoval, za njegove pripetljaje in zgodbe je ilustrator slišal na družinskih srečanjih. Ena od njih pa mu zato, ker se sliši tako neverjetna, skoraj čudežna, ni dala miru. Odločil se je, da jo bo narisal, žena Lucija pa je napisala besedilo. Nastala je slikanica namenjena vsem generacijam, ne le otrokom, s katero v založbi Miš obeležujemo stoto obletnico začetka prve svetovne vojne.

Anton, ki se je najprej na fronto v Galicijo podal kot sedemnajstletni fant, je bil pozneje premeščen na soško fronto in tam je izvedel, da mu je umrla mama. Neke noči, ko so vsi vojaki v kaverni že spali, se mu je zdelo ali sanjalo, da ga kliče po imenu in zagledal jo je. Kot v polsnu je sledil njeni svetli senci, ki ga je klicala iz kaverne proti bojni liniji...

Oglejte si tudi zapis na priporočilnici Bralne značke, ki ponuja spodbude za (nadaljnje) branje.

 

Ilustrator: Damijan Stepančič
Kategorije: Slikanice, Prvo triletje OŠ, Drugo triletje OŠ, Tretje triletje OŠ
Poreklo: Slovenija
Zvrst knjige: Slikanica
Priporočena starost: za vse starosti
 
Vezava: trda vezava
Obseg: 36 strani
Dimenzije: 200 mm x 270 mm x 10 mm
ISBN 13: 9789612721534
Datum izdaje: maj 2014

Recenzije

Lucija Stepančič: Anton!

Larisa Javernik, Koridor, 15.11.2014

To ni samo resnična zgodba o Antonu, dedku Damijana Stepančiča, ampak je hkrati tudi kolektivna zgodba, zgodba zgodovine in ljudi, ki so se borili v vojni, podana skozi prizmo individualne situacije, ki pa je vseskozi vpeta v širši kontekst.

Anton Pavliha je bil star devetnajst let, ko so ga poslali na soško fronto. Rovi in kaverne so postali nov dom za vojake, ki so ločeni od zunanjega sveta upali na konec vojne. V ta izoliran prostor vdre resničnost v obliki pisma, iz katerega Anton izve, da mu je umrla mati. Neke noči se mu prikaže v sanjah in njen glas ga vodi iz kaverne na bojišče.

To ni samo resnična zgodba o Antonu, dedku Damijana Stepančiča, ampak je hkrati tudi kolektivna zgodba, zgodba zgodovine in ljudi, ki so se borili v vojni, podana skozi prizmo individualne situacije, ki pa je vseskozi vpeta v širši kontekst. Ta kontekst s seboj zagotovo prinese nekatere družbene in politične konotacije, ozadje, v katerem so brezimni in anonimni vojaki samo del nekakšnega večjega ustroja, v katerem je njihova individualnost zanemarljivega pomena. A Lucija in Damijan Stepančič sta glavnemu junaku s tem, ko sta mu nadela ime, dala tudi identiteto, ki je širša od njegovih vojaških dolžnosti.

Slikanica Anton! je bila zasluženo nominirana za nagrado Kristine Brenkove, saj Stepančič ponovno navduši z dodelanimi ilustracijami, glavnim pripovednim mehanizmom knjige. Tekst je precej faktografski, zdi se, da samo usmerja vizualno verbalizacijo, saj glavno atmosfero gradi ravno likovni del slikanice, ki zaradi uporabe svinčnika in nekaterih slikarskih tehnik daje vtis obrabljenih in postaranih fotografij z rumenkastim koloritom in realističnimi podobami. Te so temačne, krute in ostre ter bralca vržejo v osrčje vojnega vrveža preko igranja s kompozicijo, kontrasti in simboli. Posebej izpostavljen je simbol matere, ki ima v slovenski literarni in socialni tradiciji že sam po sebi močan pomen in ga tako pisateljica kot ilustrator posebej poudarita. Mati nastopi kot svetloba, kot nekaj domačega, lepega, čistega, ki poseže v prostor nasilja in spremeni tok dogajanja. Konec je odsekan, dve ravni sveta se ponovno sestavita, ko je glavni protagonist spet vržen v realno dogajanje.

Anton! je primer »crossover literature«, literature za odrasle in otroke, ki ni samo poklon Stepančičevemu dedku, ampak vsem brezimnim vojakom. Ob letošnji stoti obletnici začetka prve svetovne vojne bo zagotovo nagovoril širok krog bralcev.

Oglejte si tudi

Spletno mesto uporablja piškotke, ki služijo izboljšanju uporabniške izkušnje. Z nadaljevanjem obiska se strinjate z njihovo uporabo. (Več informacij)
Se strinjam