Eskimo Limon 9

Mlada družina Allon se iz Izraela preseli na nemško podeželje, ko moški del družine, Chen, dobi službo v Nemčiji. Enajstletni Eran gre tako v čisto novo šolo, kjer spozna čisto nove sošolce in učitelje, Ziggy pa je večino časa sama, zaradi česar se kmalu spoprijatelji z upokojencem Kofflom, s katerim večkrat kramljata, obiskujeta zabave in celo popivata.

Medtem ko se Eran vedno bolj uspešno vklaplja v novo okolje, vzporedno doživlja prve navale pubertete in posledično s prijatelji počne klasične najstniške neumnosti, Chen utrjuje svojo novo pozicijo na delovnem mestu, kar se odraža v nesorazmerju med preživetim časom doma in v službi, Ziggy pa z vsakim novim dnem, preživetim v diaspori, ugotavlja, da je čas, da si prizna resnico, da ni ne zadovoljna, ne srečna, ne izpopolnjena.

Roman Eskimo Limon 9 je avtoričin prvenec, ki pa ni »roman z zapletom«, pač pa delo, ki vrvi od trenutkov, idej in ekskurzov. V njem se prepletajo različni tematski drobci, ki se dotikajo holokavsta, kolektivne krivde, zgodovine na splošno, politike, domovine, judovske in nemške kulture, izseljenstva, vzgoje, prijateljstva, identitete, odnosa med moškimi in ženskami, odraščanja, zadreg, ujetosti v rutino, takšnih in drugačnih iluzij. Njegova posebnost je tudi humor, s katerim avtorica umetelno ostruži robove smrtno resnih tem.

Avtorica je v enem od intervjujev povedala, da je ideja za roman nastala, ko je pred približno osmimi leti spoznala več liberalnih in politično aktivnih umetnikov iz Izraela in Amerike z judovskimi koreninami. Ker do takrat ni imela stikov z Judi, se ji je zdelo zelo zanimivo, kako se je v njihovi prisotnosti obnašala sama in kako negotova je bila, ko so govorili o določenih temah, recimo o zgodovini ali politiki, kako se je na vso moč trudila, da ne bi rekla česa narobe. Navdušilo jo je, kako so Izraelci govorili o politiki in o lastnem odnosu do svoje države, pa tudi o Nemčiji. Želela si je dokumentirati te pogovore in jih predstaviti nemškemu občinstvu, saj je menila, da Nemcem kompleksnost načina, na katerega Judje razmišljajo o svoji državi, ni posebej dobro poznana. Najverjetneje pa podobno velja tudi za druge narode, ne samo za Nemce, zato bo tudi slovenskemu bralcu knjiga odprla določene horizonte, na katere morda ni še nikoli doslej pomislil. Ali pa vsaj ne na takšen način.