Slike v zrcalu

Slike v zrcalu so zgodba o odraščanju, o iskanju in najdevanju sebe v ljubezni do drugih, o drobnih užitkih in neizmerni volji do življenja tudi v težkih trenutkih. Delo, ki bi ga žanrsko lahko označili za bildungsroman, opisuje otroštvo in odraščanje na obeh straneh meje v času železne zavese. Vendar to ni in ne želi biti politični roman. Družbeni položaj se izrisuje na ozadju osrednje romaneskne teme: iskanje ljubezni. Slike v zrcalu so spomini zrelega moža na otroško razigranost, prvo ljubezen in ljubezenske užitke, ki so ji sledili, ter bolečino ob izgubi ljubljene osebe.

Roman pripoveduje življenjsko zgodbo Duleta Hudeta, ki ga bralec z malih nog prek številnih pripetij pospremi v zrela leta. Mladi Dule preživlja poletne dneve pri stricu in teti v Gradcu. Je živahen, radoveden in za svoja leta neverjetno bister, zato si poleg naklonjenosti vrstnikov pridobi tudi večno prijateljstvo starejše plemkinje, ki mu v težkih trenutkih svetuje in pomaga. Nadebudni Dule hitro okusi čare ženskega telesa, zato se spušča v strastne, a kratke zveze predvsem s poročenimi ženskami, ne da bi vedel, kakšno čustveno razdejanje pušča za seboj. Zdi se, da ni zanj nikjer obstanka, dokler ne sreča ljubezni svojega življenja. In čeprav njegova sreča zaradi tragičnih okoliščih tudi tokrat ne traja prav dolgo, se kmalu na obzorju pojavi nova ženska in z njo novo življenje.