V Svetilniku, slikanici brez besed, se podamo na morje, med kipeče valove, hrumeče vetrove in dih jemljoče stvore. Zgodba se prične v pristanišču, od koder mož izpluje na manjšem plovilu. Sprva miren ribolov se sprevrže v neizprosen boj z morjem. Bo svetloba lahko premagala temo? Je vrnitev v domači pristan sploh še mogoča? Osupljiva in napeta likovna pripoved je polna simbolov, zgodba, ki jo ob ilustratorju ustvarja bralec, pa ni nujno ena sama, ampak jih je lahko toliko, kolikor je bralcev. Zajemite sapo in se potopite med platnice!
O DELU
Ilustratorski mojster Damijan Stepančič je po nekaj letih spet ustvaril slikanico brez besed. Po odlično sprejeti Zgodbi o sidru, tokrat svojo zgodbo osredinja na svetilnik in morje. Na razkošnih ilustracijah ne manjka napotil za interpretiranje (npr. grbi in drugi detajli), polne so predvsem živalskih simbolov, Stepančič pa se izkaže tudi kot dober dramaturg; napetost postopoma narašča, dinamični, dramatični prizori sledijo eden drugemu, vse skupaj pa preveva skrivnostost, ki je morju takorekoč lastna. Ogledovanje in sestavljanje zgodbe, ki se pne čez šestnajst dvostranskih ilustracij, se začne v pristanišču, z odhodom moškega na morje, uvaja pa jo citat vzet iz Tabule smaragdine: »Kar je nižje, je enako višjemu, in kar je višje, je enako nižjemu, zakaj iz enega izhajajo vsa čudesa.« Za konec knjige je ilustrator dopisal še dodatek v obliki treh pojmov, ki so povezani z vsebino in so lahko v pomoč pri sestavljanju lastne različice zgodbe o boju z morjem oziroma na morju.
