V moji omari

Knjiga je svojevrstni hibrid, saj jo lahko beremo kot knjigo kratkih zgodb, ki jih uokvirja okvirna zgodba, malo bolj poglobljeni in ustvarjalni bralci pa bodo v njej lahko prepoznali tudi roman o srečevanju z zrelimi leti, s strahom pred staranjem, ki s seboj prinese tudi pogled na minule dni, na dogodke, stvari in ljudi, ki so jih krojili.

Okvirna zgodba knjige prikazuje žensko v zrelih letih, ustvarjalko, srečno poročeno, ko zvečer v postelji prebira kratke eseje o posameznih ženskih rečeh z naslovom Sto in podnaslovom Vodnik po stvareh, ki jih mora imeti vsaka ženska s stilom. Gre za dejansko knjigo, znano prodajno uspešnico Nine Garcia, ameriške modne urednice. Branje jo potegne v vrtinec lastnih spominov in razmišljanj o življenju v njeni mladosti, ki je bila čas druge države, drugačne družbene ureditve in drugačnih vrednot. Pripovedovalkin miselni tok nas nato, tako se vsaj zdi, potegne v njene sanje, ki pa so čisto pod vtisom knjige, ob branju katere je očitno zaspala. Pred bralcem se namreč odpre pripovedovalkina »omara«, polna njej pomembnih reči, vsako pa spremlja tudi njena zgodba. 

Mirana Likar s to knjigo znova dokazuje, da je izjemna mojstrica pripovedovanja. Ima redek posluh za najfinejše odtenke posameznikove psihologije, obenem pa izrazit dar za razvijanje zgodbe s suspenzi in obrati, ki vsakič znova prebijejo bralčev horizont pričakovanja. In je tudi subtilna pripovedovalka, ki v današnjem razčlovečenem svetu nikdar pozabi na človečnost.