Zgodovina Slovenije v stripu
Print Facebook
Žiga X. Gombač in Ivan Mitrevski

Zgodovina Slovenije v stripu

23,95 EUR (trda vezava)
Na zalogi!
V košarico
Poštnina je brezplačna

37 neizmerno zabavnih zgodbic Žige X. Gombača in Ivana Mitrevskega, z že dobro poznano junakinjo Živo iz muzeja, ponuja vpogled v dogajanje na slovenskem ozemlju vse od antike do novega veka. 

O delu

Zgodovina Slovenije v stripu ponuja pregled slovenske zgodovine v modernem in razgibanem formatu – stripu. Zgoščen vpogled v dogajanje na slovenskem ozemlju vse od antike do novega veka je neizmerno duhovito branje, zgodovina pa je predstavljena skozi rivalstvo med prebrisano devetošolko Živo in pregnanim lumpom Razpoko, ki s časovnim strojem lomasti po zgodovini in koristoljubno išče priložnosti za nabiranje bogastva. Med potovanjem po različnih časovnih obdobjih se bralec seznani z njihovimi specifikami in z različnimi zanimivostmi, ki so povezane z njimi. Delo se nenehno navezuje tudi na sodobnost in koketira z aktualnimi družbenimi težavami. V stripu so predstavljeni dejanski eksponati iz Narodnega muzeja, delo pa z zabavnimi opisi kar vabi k obisku.

Knjiga je prejela znak za kakovost otroških in mladinskih knjig ZLATA HRUŠKA.

Ilustrator: Ivan Mitrevski
Kategorije: Drugo triletje OŠ, Tretje triletje OŠ, Srednješolci
Poreklo: Slovenija
Zvrst knjige: Strip
Priporočena starost: 8+
 
Vezava: trda vezava
Obseg: 80 strani
Dimenzije: 215 mm x 292 mm x 13 mm
ISBN 13: 9789612722418
Datum izdaje: april 2017

Recenzije

Žiga X. Gombač in Ivan Mitrevski: Zgodovina Slovenije v stripu

Matic Slapšak, Matic piše, 26.02.2021

Zagotovo se vam je že velikokrat zgodilo, da so vas otroci vprašali (presenetili) s kakšnim zgodovinskim vprašanjem, vi pa preprosto niste imeli odgovora, ker bodisi ne veste ali pa vas je vprašanje presenetilo. No, potem je pred vami knjiga, ki bo v veliko pomoč vam, še posebej pa bo potešila zgodovinsko radovednost mladih nadobudnežev.

Žiga X. Gombač je eden tistih slovenskih ustvarjalcev, ki zna poiskati točko zanimanja in mlade navdušiti za branje. Naj so to slikanice za najmlajše, napete kriminalke za malo starejše in zanimivi zgodovinsko-raziskovalni stripi za pravzaprav vse. Ustvaril je lik Žive, radovedne deklice, ki raziskuje zanimivo in razgibano zgodovino Slovenije in ki smo jo najprej spoznali v knjigah Živa in praBled ter Živa in skrivnost mumije, tokrat pa se nam predstavlja v tej zanimivi stripovski zgodovinski upodobitvi Slovenije.

Strip je nastal v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije, ki hrani predstavljene artefakte v stripu, svoj pečat pa je vtisnil stripovski avtor Ivan Mitrevski, ki je imel nemalo dela. Osebno moram priznati, da mi njegov dvodimenzionalni stripovski izraz ni preveč pri srcu in čisto preveč spominja na sicer kultni Jokerjev Crtič, a je to čisto stvar osebnega okusa. Moram priznati, da sta oba z Žigo pripravila odličen in nazoren prikaz zgodovine in predvsem vseh teh res zanimivih artefaktov s področja Slovenije.

Strip je sicer neke vrste pustolovščina, saj je Živa tista, ki mora obvarovati dragocene oz. pogosto kar neprecenljive predmete pred Razpoko, lumpom, ki išče (in najde) domiselne načine, kako bi hitro obogatel. Živa se preprosto dotakne pomembnega predmeta in odide v zgodovino (čas oz. kraj nastanka ali odkritja), kjer Razpoka že kuje, snuje in izvršuje svoje zle načrte, sam pa v zgodovino potuje s pomočjo časovnega stroja Razpoka 2000.

Neverjetno pri vsem skupaj je, kako veliko človek izve na vsega dveh straneh, kolikor je namenjeno posamezni zgodbi. Predstavitev artefakta, Razpokin zli načrt ter seveda razplet. Na dnu strani pa še časovni trak, ki bralcem pokaže, v katerem časovnem obdobju sta junaka in tudi, kako je vse skupaj vplivalo na prihodnost. Seveda spoznamo in izvemo marsikaj o Vaški situli (tudi kako in zakaj je to na nek način strip), koliščarjih in sloviti piščali iz jame Divje babezlatem našivku, mnogih ostankih rimske Emone (posode, steklo, …), najdbah železne in bakrene dobe, izvedeli, kaj so ušetbiji, se poučili tudi o moderni zgodovini (Prešern in drugi literati, kovnica slovenskih tolarjev, olimpijska medalja, avtor prvega selfieja, vzpon na Triglav, prva svetovna vojna in Soška fronta), različnih načinih dvobojevanja in oblačenja skozi stoletja in še kaj sem pozabil.

Priznam, da sem se nekajkrat vprašal, ali mora biti Razpoka res tako neotesan, pretkan, sebičen, nesramen in nemogoč. Popoln negativec, pravzaprav. Le posebej bister ni, oziroma daleč od tega. Edinokrat, ko sta mu avtorja »dovolila« biti pozitiven, je v poglavju o Soški fronti. Sicer je brez izjeme razkrit, razgaljen, osmešen in tudi ponižan. Sočnih in pristno slovenskih kletvic ne manjka, tako da utegnete imeti starši tudi tu nekaj dela z razlaganjem in muzanjem ob kakšni neverjetni skovanki. Prepričan sem, da ga bodo otroci vzljubili.

Ideja, ki se mi je utrnila ob branju in predvsem ob Živinem izhodišču, da ona odpotuje v želeni čas z dotikom izbrane najdbe – dandanes bi bila tam lahko QR koda, ki bi nas popeljala na spletno stran Narodnega muzeja, kjer bi lahko izvedeli še več. Tako je seveda knjiga tudi imenitno vabilo, da Narodni muzej Slovenije obiščete in vse vidite na lastne oči.

Zgodovina Slovenije v stripu je še ena v nizu tistih knjig, ki jih lahko priporočim tako otrokom kot staršem. Zabavna in poučna. In čeprav se sliši in morda celo zdi preprosto, je nekaj takega res težko ustvarit.  

Žiga X. Gombač in Ivan Mitrevski: Zgodovina Slovenije v stripu

Vojko Urbančič, Delo, 17.05.2017

Živa je tipična slovenska najstnica ob koncu devetletke, kar pomeni, da jo bolj kot vse drugo zanima varovanje slovenske kulturne dediščine, njen alternativni dom pa je muzej, kjer ima eksponate v malem prstu.­ Šalo na stran, natanko takšna­ najstnica kraljuje v delu ­Zgodovina Slovenije v stripu.

Zgodovina Slovenije v stripu (založba Miš) je rezultat dialoga med soavtorjema, scenaristom Žigo X. Gombačem in risarjem Ivanom Mitrevskim, prinaša pa približno štirideset didaktičnih dogodivščin iz tukajšnje preteklosti – vse so povezane s predmeti iz zbirk Narodnega muzeja Slovenije –, ki so pred tokratno knjižno izdajo štiri sezone zapolnjevale strani mladinske revije National Geographic Junior.

Knjiga pravzaprav temelji na dveh dialogih. Ob omenjenem med soavtorjema, ki sta besede, črte in barve zlagala v svoje pripovedi v stalnem sodelovanju, še na dialogu med osrednjo junakinjo in antijunakom, brez katerih v stripih ne gre.

Prva je omenjena Živa, lik Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani – njena botra je direktorica te nacionalke Barbara Ravnik, tokrat piska uvodnika –, drugi pa Razpoka, priletni plešasti možakar brez občutka za varovanje kulturne dediščine in za higieno, žlehtnoba, negativec in smrdljivec s pisanim diapazonom grehov, celo tako priskutnim, kot je ta, da ne ločuje ­odpadkov.

Vendar mu s časovnim strojem Razpoka 2000 uspeva vstopati v različna zgodovinska obdobja ter lomastiti po njih z ekskluzivnim namenom osebnega okoriščevanja. Živa za enaka potovanja po izsekih zgodovine tovrstnega stroja ne potrebuje. Dovolj je, da se v muzeju dotakne izbranega eksponata, in hipoma se znajde v obdobju, v katerem je ta nastal, kar ji seveda omogoča, da reši kulturno dediščino pred Razpoko. Tako rekoč obsojena je na uspehe, Razpoka po drugi strani vselej potegne kratko.

Paradna poglavja arheologije in zgodovine

V ta preprosti pripovedni okvir so prek, denimo, kletvic športnih navijačev izpred stoletja, kakršne so šalobarda, buzakljun ali poštajna, alternativne Zdravljice – Kakšna čast? Le oblast naj končno bode moja last! –, Marije Terezije z močno in uporabno pestjo ali nepremičninskih špekulacij med mostiščarji vpete duhovite kratke pripovedi iz časov od neandertalčeve piščali izpred 60.000 let do prve svetovne vojne s soško fronto in zgodnjega 20. stoletja, na čelu z obdobji, ki predstavljajo paradna poglavja tukajšnje arheologije ter zgodovine v Narodnem muzeju Slovenije. Se pravi, predvsem bakrene in starejše železne dobe, Keltov in zatem Rimljanov, izsekov iz srednjega veka in baroka ter časa narodne prebuje v 19. stoletju.

Z izjemo novodobnega kovanja slovenskih tolarjev izpred dvajsetih let zgodovine, pred katero postavljamo pridevnik novejša, tiste iz »polpreteklika«, v knjigi ni. Naslov Zgodovina Slovenije v stripu si je tako treba razložiti kot izsek zgodovine, skladen s poglavji, ki jih kot obiskovalec srečuješ v Narodnem muzeju v Ljubljani, matičnem Rudolfinumu in študijskih zbirkah na Metelkovi. Pa tudi v podružnicah, kot sta Blejski grad in grad Snežnik.

V stripu, izrisanem v karikiranem, domala sploščenem slogu – Mitrevski je tretjo dimenzijo v risbah domala ukinil in s prevladujočo postavitvijo figur v profil ustvaril nekakšen kubističen, staro­egipčanski slog –, se sicer muzealec vmeša v dogajanje le kdaj pa kdaj. Ime mu je dr. France Fascikel.

Deveta umetnost zrela za muzej

Aktualni čas ostaja naklonjen prisotnosti devete umetnosti v slovenskih muzejih, na kar opozarja tudi katalog letošnje razstavne inventure minule dekade Stripovsko desetletje: strip v Sloveniji 2006–2016, ki je do zaprtja pred dobrim tednom vabila v celjsko Galerijo sodobne umetnosti. Strip je v zadnjem obdobju med drugim vidneje prodrl v šolske učbenike – tudi z Mitrevskim –, brošure in zloženke, a tudi muzeje, Gombač in Mitrevski pa imata na tem področju lepo kilometrino.

Pred tokratno knjigo sta v seriji Živa iz muzeja, ki jo izdaja Narodni muzej Slovenije, objavila že pet didaktičnih knjig za osnovnošolce, kombinacij besedil, ilustracije in stripa na temo Prableda, viteškega turnirja na gradu Kamen, skrivnosti egipčanske mumije, antike in še bolj odmaknjenih časov železne dobe.

Ob Narodnem muzeju je strip doma tudi v muzeju, s katerim si deli Rudolfinum – v Prirodoslovnem muzeju je v okviru zbirke Leonora pripoveduje prisoten strip Mateja De Cecca –, predvsem pa v Mestnem muzeju Ljubljana, kjer so stripi dopolnili podobe starih Emoncev na razstavi 2000 let Emone, zatem pa so v tem muzeju na temo življenja v Ljubljani med drugo svetovno vojno ob 70. obletnici konca te morije izdali didaktični album kustosa Blaža Vurnika in risarja Zorana Smiljanića Spomini in sanje Kristine B.

Tudi v tem stripu je bila osrednja junakinja fiktivna najstnica, potisnjena v odraščanje v času vojne. Kaže, da so muzealcem najstnice v vlogi identifikacijskega elementa, ki v stripu za mlade ne sme manjkati, pri posredovanju zgodovine ljube.

Oglejte si tudi

Spletno mesto uporablja piškotke, ki služijo izboljšanju uporabniške izkušnje. Z nadaljevanjem obiska se strinjate z njihovo uporabo. (Več informacij)
Se strinjam