Kako smo brali leto 2017

Leto 2017 je bilo obsežno. Lahko rečem, da se v naši bajti ni še nikoli toliko prebralo. Najmlajši bralec je (končno) prišel na okus za slikanice. Saj s polic še vleče kartonke in potem sam pri sebi mrmra: »Olanzna pomalanca, siv slon …«, a še raje se ugnezdi v naročje s čim večjo slikanico, najraje z eno s klasičnega repertoarja, ki se vedno znova konča z »se enklat«.

Bralca št. 2 letos vabimo v svet črk, no, bolj podkupujemo: »Če ti prebereš en stavek, ti jaz eno poglavje.« »Ti meni dve.« »Eno.« »Eno pa bombon.« »Eno.« »Ampak kratek stavek …« Zdaj torej beremo po dveh linijah, po eni bolj kratki, ki pa dvojno šteje, in po eni bolj dolgi, pri kateri smo letos s slikanic prešli na kratke zgodbe.

Bralka št. 3 ostaja pri (mladinskih) romanih, ampak so se ti letos opazno poredili. In, kar mi je precej všeč, ker je fino gledati jabolka, ki ležijo blizu drevesa, bere se vzporedno, z eno knjigo na kavču, eno v postelji, tretjo za mizo. Včasih gre za firbec, včasih za dopolnjujoče okuse, včasih pa samo za lenobo. Ampak tudi to (včasih) podpiramo.

Preberite celoten blog (misjibrlog.si) >>