Franza Xaverja von Schönwertha (1810–1886) je delo Jacoba Grimma Nemška mitologija spodbudilo k zbiranju bogatega bavarskega ustnega ljudskega izročila. Leta 1857 je izdal prvi del svoje zbirke Aus der Oberpfalz. Sitten und Sagen (Iz Oberpfalza. Šege in pripovedke), druga dva pa sta sledila v letih 1858 in 1859. Kralj Maksimilijan II. je zelo cenil Schönwerthovo delo, ki so ga tudi tedanji izobraženci dobro sprejeli. Posebno priznanje mu je izrekel Jacob Grimm, ki je zapisal: »Nihče v Nemčiji ni zbiral bolj zagnano, z absolutnim in tako izostrenim posluhom.« To pohvalo naj bi podkrepila še Grimmova izjava Maksimiljanu II.: »Če bi me kdo nekoč lahko nasledil, je to Schönwerth!« Schönwerth pa je misel o nadaljnjih izdajah šeg in pripovedk kmalu opustil, saj je bila prodaja njegove zbirke zelo slaba. Zadnjih dvajset let življenja se je raje posvečal jezikoslovju in se ukvarjal z vprašanji bavarskega dialekta, slovnice in narečnih pregovorov. Njegova zapuščina, ki obsega okoli 30.000 rokopisnih strani zbranega ljudskega gradiva, je po njegovi smrti prešla v last Zgodovinskega društva Oberpfalz in Regensburg ter je shranjena v Mestnem arhivu Regensburg.
Franz Xaver von Schönwerth
(Avtor)
Bibliografija

Schönwerthove pravljice
Franz Xaver von Schönwerth