Mojiceja Podgoršek, rojena leta 1964 v Ljubljani, je slovenska pisateljica, bibliotekarka in učiteljica. Diplomirala je na Fakulteti za družbene vede iz kulturologije, nato magistrirala na Filozofski fakulteti iz bibliotekarstva, informacijske znanosti in knjigarstva ter leta 2009 vpisala doktorski študij na Pedagoški fakulteti s področja raziskovanja ljudskih in umetnih pravljic. Nekaj časa je delala kot novinarka, sedaj pa je bibliotekarka in učiteljica na Osnovni šoli Jurija Vege v Moravčah.
Najraje piše kratke zgodbe, pravljice, basni in romane za najstnike, veliko pozornosti pa namenja zgodbam za otroke z motnjo branja (disleksijo). Svoja dela in strokovne članke tudi objavlja v revijah. V pripoved vedno vključi katero izmed vrednot, ki so za mlade še posebej pomembne, kot na primer: ustvarjalnost, znanje, spoštovanje (še posebej do drugačnosti), samozavest, poštenje in iskrenost, ljubezen do narave, živali in ljudi, prijateljstvo, delo, ohranjanje zdravja. Napisala je prvo slovensko slikanico, ki je povsem prilagojena otrokom z disleksijo, v nekaterih zgodbah za najmlajše pa na izviren način približa znamenite Slovence, kot so: Jurij Vega, Primož Trubar in France Prešeren. Veliko njenih knjig je tudi uvrščenih na seznam za bralno značko.
