Vsak s svojega planeta

Gimnazijec Simon, ki odrašča v ljubeči družini, ob začetku drugega letnika dobi novo sošolko Katjo, ki mu takoj postane všeč. Zaljubi se, tudi Katji je Simon všeč. Največ se družita ob glasbi, ko on na klavirju spremlja pevski zbor, v katerem ona poje, ona pa tudi kot violinistka večkrat zaigra z njim, zato skupaj vadita. Čeprav sta si močno všeč, je Katja zelo zadržana, kar ne prepusti se Simonovim nežnostim. Simon najprej sklepa, da ima morda fanta, nato pa mu ona razkrije, da je verna in da je zanjo kot šestnajstletnico ljubezenska zveza prezgodnja.

O delu

Cvetka Sokolov, ki se vse bolj uveljavlja kot avtorica kakovostnih mladinskih (realističnih) romanov, se v tokratnem romanesknem delu loti izjemno zanimive in v domači mladinski književnosti tudi precej izvirne teme: zastavi si vprašanje, kako na naše odnose – družinske, prijateljske, medvrstniške, ljubezenske – vpliva (krščanska) vera. Zanima jo predvsem slednje, torej kako vpliva na najstniški ljubezenski odnos, v katerega zaplete šestnajstletnega Simona in njegovo novo sošolko. Čeprav imata veliko skupnega, predvsem strast do glasbe, je med njima tudi zid v obliki (ne)vere. Tako torej avtorica izpiše intimno zgodbo dveh mladih, ki bralcu vseskozi prinaša zanimivo gradivo za razmišljanje (in razpravljanje). Pri tem nameni, seveda z veliko občutka in z odgovornostjo do enih in drugih, enakovredno besedo tako verujočim kot neverujočim, vpelje in sooči vrsto likov z različnimi in različno močnimi prepričanji ter jih postavi v različne situacije. Vsak s svojega planeta je torej slogovno spretno izpisan ljubezenski roman in hkrati mnogo več od tega.