Predstavili smo pester nabor jesenskih knjižnih novosti

V prostorih Centra Rog smo predstavili obsežen nabor knjig za mlade in odrasle bralce. Novosti obsegajo otroške slikanice, poučno zgodovinsko knjigo za osnovnošolce, izvirna prvenca mladinskega leposlovja, kratke zgodbe za odrasle ter dva vrhunska prevoda v okviru evropskega projekta Tukaj sem!

Izvirna prvenca za mlade

Mladinska literatura je bogatejša za dva domača prvenca. Milan Mandeljc, dobitnik naziva »Naj učitelj leta 2025«, v knjigi Do Lune in naprej spremlja Erika in njegovo družino. Zgodba bralca sprva prepriča, da gre za znanstveno fantastiko, saj ga popelje na Luno in skozi Erikove oči razkriva novi svet. Toda v nadaljevanju sledi presenetljiv preobrat, kar je, kot se je izrazil avtor na predstavitvi, njegov modus operandi, ki ga pogosto uporablja tudi pri poučevanju. Dodal je še, da je knjiga »refleksija dogodkov, ki jih je moral prežvečiti«. Pri pisanju so mu bili v pomoč tudi mladi, ki so bili njegovi neizprosni testni bralci.

Za fantazije željne bralce je poskrbela Maja Žorga Dulmin s knjigo To je šele začetek, ki svet coprnikov in magov umešča v znano okolje. V njenem svetu imajo sicer veverice in ljudje več skupnega, kot bi si mislili, tam pa se zgodi tudi napeto soočenje čarovniških veteranov in začetnikov, pa tudi čisto navadnih ljudi. Knjigo je s slikovitimi ilustracijami opremila Irena Režek, avtorica pa je izbiro žanra za svoj prvenec pospremila z besedami: »Fantazijski žanr mi omogoča, da napišem stvari, ki jih sicer ne bi mogla.« Ker njeni liki še niso rekli zadnje besede, Žorga Dulmin že napoveduje nadaljevanje.

Poučna zgodovina in slikanice za najmlajše

Za osnovnošolce je izšla že druga knjiga iz zbirke Med vrsticami zgodovine z naslovom Okoli sveta in v Postojnsko jamo. Avtorja Vesna Kamin Kajfež in Tomislav Kajfež sta povedala, da z zbirko »poskušata mlade na poljuden način navdušiti za zgodovino, umetnost in kulturo ter jim osmisliti cikličnost zgodovine«. V knjige vključujeta teme, s katerimi se učenci druge in tretje triade obrobno srečujejo pri pouku, tokrat pa s Thomasom Cookom, začetnikom organiziranega turizma, raziskujeta Postojnsko jamo in razvoj železnice. Posebno pozornost so avtorja in ilustrator Jakob Klemenčič posvetili zgodovinsko avtentičnim ilustracijam, tako da se zgodba enakovredno bere tudi skozi podobe. Avtorja sta ob predstavitvi napovedala tudi naslednji skok v zbirki – in sicer na Bled.

Najmlajše bralce bodo razveselile tri nove slikanice. Ambrož Kvartič in ilustratorka Marta Bartolj v slikanici v verzih Ptičji frizer zabavno prepletata ornitološki in frizerski svet. Eno Kvartičevih zgodnejših besedil o salonu Pri Str(i)žku je kar nekaj let čakalo na pravo ilustratorko. A kot je poudarila Marta Bartolj: »Že ob prvem branju je zgodba zazvenela in takoj sem dobila idejo, tako da so se ilustracije kar same zlile na papir.« Ptičji svet je v njenih rokah zaživel v vsej barvitosti.

Anita Leskovec in Marjan Manček v svojem prvem sodelovanju z malinasto obarvano naslovnico otroke vabita k branju knjige Lisica kuha marmelado. Manček je ob tem svoj ustvarjalni proces opisal z besedami: »Tako liki kot naslovnica se narišejo šele na papirju, a naslovnica šele na samem koncu.« V zgodbi o lisici, ki se odpravi po maline za marmelado, že takoj na začetku zadiši, nato sicer tudi zasmrdi in se pokadi, a na koncu se bodo okrog bralcev spet širile blagodejne vonjave.

Gaja Kos in Igor Šinkovec v Trgovinici z nasmehi združujeta humorne in blago strašljive prigode, pisane po meri otrok. Gaja Kos se je v pisanje otroških strašljivk prvič podala na predlog svojih otrok. Knjiga je sestavljena iz dveh delov, o čemer je avtorica povedala: »V prvem delu so predmetne zgodbe, medtem ko ima drugi del človeške junake. V slednjem sta navdih seveda otroka in družinske situacije, ki jih literarno prepletam.« Z zgodbami, polnimi humorja, besednih iger in akcije, avtorja otroke spodbujata tudi k doživetjem v naravi, Kos tako med drugim poda tudi dober nasvet za starše, kako z zgodbo otroka zvabiti na hrib.

Kratka proza in družbeno angažirani prevodi

Tadeja Krečič Scholten v zbirki kratkih zgodb Jokala sem … pa tja prinaša skoraj filmične pripovedi o ljubezni, osamljenosti, ambicijah in upanju. Z ironično distanco se dotika zgodb ljudi v neprijetnih časih in njihovega vpliva na človeka. Kot je na predstavitvi povedala avtorica: »Literatura je avtentična, kadar pride iz človeka. Ko me kaj razjezi, ne pišem pisem bralcev, ampak napišem kratko zgodbo.«

V sklopu evropskega projekta Tukaj sem! sta izšla tudi dva odmevna prevoda: Zmaji, ki ne letijo Ivane Šojat v prevodu Damijana Šinigoja in Povprečni indeks sreče Davida Machada v prevodu Barbare Juršič. Prvi je pretresljiv roman o mladostniški potrebi po pripadnosti, stiskah in zasvojenosti. Glavni junak Marijan se po večeru s prijatelji in uporabi sintetičnih drog namreč znajde na psihiatriji. A kot je poudarila urednica Nika Susman: »avtorica ne zavzema moralistične drže, temveč raziskuje vzroke, zakaj je do tega prišlo.« Spremna beseda Simone Nahtigal, strokovne sodelavke na področju zasvojenosti, lepo povzema knjigo, pa tudi bistvo branja in projekta: »Knjige nam odpirajo nove svetove, v katere se lahko potopimo, se zlijemo z njimi in dihamo s protagonisti. Skorajda na lastni koži lahko izkusimo protagonistovo doživljanje; ko zapremo platnice, pa se v svoj vsakdan vrnemo za eno zgodbo bogatejši.« Nekaterih stvari ni treba doživeti na lastni koži, da jih razumemo.

Portugalski pisatelj David Machado je navdih za Povprečni indeks sreče črpal iz osebne izkušnje finančne krize, in kot ugotavlja prevajalka Barbara Juršič: »zgodba z naravnim ritmom bralca razsvetli o tem, kaj je v življenju najpomembnejše.« Glavni junak, večni optimist Daniel, se v času gospodarske krize do konca bori za svoje življenje in srečo tistih, ki jih ljubi.

David Machado, dobitnik nagrade Evropske unije za književnost, bo v organizaciji Miš založbe v času Slovenskega knjižnega sejma obiskal Slovenijo.

O projektu Tukaj sem!

Projekt Tukaj sem! prinaša živahen nabor družbeno angažiranih romanov iz manj zastopanih jezikovnih območij (hrvaščina, portugalščina, nizozemščina, danščina, norveščina, ukrajinščina). Projekt odpira pomembna vprašanja sodobnega časa, od duševnega zdravja, medsebojnih odnosov, odvisnosti, gospodarske krize in socialnih neenakosti, hkrati pa mladim bralcem ob kakovostni literaturi prinaša tudi sporočilo upanja in pomena skupnosti.