13-nadstropna hišica na drevesu

Knjiga za otroke, ob kateri se bodo hahljali tudi starši. Domiselna kombinacija zabavnih besedil, predvsem dialogov in ilustracij, nenavadni zapleti in razpleti, ki bodo k branju zagotovo pritegnili tudi tiste otroke, ki morda ne berejo najrajši.

Andy Griffiths je tisti, ki piše, Terry Danton pa riše. No, včasih se tudi sporečeta in želita drug drugemu dokazati, da pisanje oz. risanje ni nič posebnega in da zna to prav vsak. Pa ne zna in prav je, da vsak dela tisto, kar najboljše zna. Torej Andy piše in Terry riše. Seveda boste ob omenjenem pomislili na Kapitana Gatnika in Pasjega moža, s čimer ni nič narobe. Dobre stvari in še več dobrih stvari, ob katerih bodo otroci radi in še rajši brali.

In kaj bi lahko bilo tako posebnega na tej knjigi, ki nosi naslov 13-nadstropna hišica na drevesu? Naslov sam po sebi vam pove, da se večina dogajanja zgodi prav v, na in v okolici te nenavadne hišice. Nadstropja niso le nadstropja, temveč steza za kegljanje, prosojen plavalni bazen, akvarij, napolnjen z ljudožerskimi morskimi psi, ovijalke namesto običajnih gugalnic, soba z vsemi (ne)mogočimi igrami, skrivni podzemni laboratorij, fontana z limonado, uplinjevalec zelenjave in aparat za sladke penice. Hišica kot hišica, torej uresničitev vseh otroških sanj in prostran poligon domišljije.

Zgodba se zaplete, ko se Terry odloči sosedino mačko spremeniti v kanarčka oz. mačkanarčka. No, v bistvu se zaplete še nekajkrat in sicer po zaslugi morskih opic, ki se po zapletenem postopku enkrat spremenijo v grozno pošast, drugič pa v resnične opice in morata Andy in Terry uporabiti ne le orjaško banano, ampak tudi katapult, da bi opravila z njimi. Kar pa posledično pomeni, da v zgodbo vstopi orjaška gorila. No, pa ne gre spregledati založnika gospoda Velikega nosa, ki že celo leto čaka na novo (uspešno) knjigo, ki jo morata ustvarjalca ustvariti v pičlem dnevu. Aha, na psa Bevska ne gre pozabiti. Neverjetno dolgočasen, brezvezen, ampak zelo pomemben lik! Brez ideje, skozi nekaj prepirov, zaplet s penicami in prdci in seveda vsem prej naštetim, kjer ne smemo pozabiti na mačkanarčko Svilko, prideta do ideje, da bi v knjigi lahko opisala svoj (običajen) dan. In to je to.

Lahko bi rekel, da je 13-nadstropna hišica na drevesu kar zgovoren dokaz, kaj se odvija v glavah ustvarjalcev knjig za otroke. Pravzaprav, so glave piscev in ilustratorjev 13-nadstropna hišica na drevesu, kjer se dogaja marsikaj in kjer junaki (ideje) švigajo sem ter tja, se spuščajo po toboganih in vzpenjajo, padajo in se prekopicujejo, koga spotaknejo in med vzpenjanjem (ali padanjem) pridejo do številnih zanimivih ugotovitev in spoznanj. Vse skupaj zapakirati v neko smiselno, berljivo in seveda zabavno celoto, je pa izziv. Mnogi mu niso dorasli ali pa pač pretiravajo.

Andy in Terry sodita v kategorijo tistih, ki jim uspeva. Ne dobro, ampak odlično.