Mateja Gomboc: Gorica

Naslov romana Mateje Gomboc je natančen odraz dela samega. Preprosto Gorica. Nepretenciozen, brez odvečnih ornamentov ali pompoznosti. In vendar se nam že takoj ob naslovu zbudi vsaj eno vprašanje. Katera Gorica, Stara ali Nova? Kar se na prvi pogled zdi nedvoumno, celo preprosto, v sebi nosi nezaceljeno razpoko kraja, nasilno presekanega in obenem na novo vzniklega na pokopališču (iz) preteklosti. Ta delitev se v romanu manifestira metaforično in narativno, pri čemer mesto samo nastopa kot protagonist. Gorica je obenem epska in intimna zgodba tako likov kot avtorice, predvsem pa Gorice same. Tiste ene Gorice, ki se krči in širi, ki umira in se znova rojeva, ki je in bo, ne glede na preference trenutno vriskajočih na oblasti. Gorica je potovanje skozi čas, skozi vojne, skozi države, je zgodba o identiteti, pripadnosti, boju za medčloveško spravo, ki v odnosu do absurdnih političnih dejanj skozi dvajseto stoletje do danes predstavlja resnično, otipljivo življenje. Gorica je spomenik mestu in Goričankam in je mikrokozmos vseprisotnih družbenih napetosti in iskanja enotnosti
v razdrobljenem svetu.