Zemljevid obžalovanj

Roman belgijske avtorice Natalie Skowronek pripoveduje zanimivo zgodbo o nenavadnem ljubezenskem trikotniku, ki to pravzaprav ni.

Veronique Verbruggen, francoska založnica, ki karierno pozornost posveča spregledanim evropskim slikarjem, ki so ustvarjali v enakem obdobju kot kakšni bolj slavni slikarji. Ima 21-letno hči Mino, ki se vpisuje na študij klavirja in ljubečega ter predanega moža Daniela Meyerja, oftalmologa. In ima dušo dvojčico, filmarja in režiserja Titusa Seguierja, za katerega bi bilo žaljivo reči, da je bil njen ljubimec. Veronique, zrela ženska v najboljših in najlepših letih, v nenavadnih okoliščinah umre. Vse do konca ne bomo izvedeli, ali je šlo za umor, samomor ali morda res »zgolj« nesrečo.

Bomo pa seveda izvedeli zanimivo pripoved, v kateri se prepletajo življenja in usode glavnih treh akterjev. Žalujočega in izgubljenega moža Daniela, ki se želi od pokojne ljubezni posloviti z imenitnim poslovilom, kjer bo še zadnjič lahko jasno in glasno povedal, kako neomajno in neizmerno je ljubil Veronique. Pa čeprav je slutil, sumil, morda celo vedel, da v njenem življenju ni edini. Podobno ali celo morda še bolj izgubljenega Titusa, ki je čakal, da ljubljena Veronique – duša dvojčica, muza, ves svet, zapusti moža in zaživi samo in zgolj z njim. Ni dočakal. Razmišlja pa, ali naj se ji pokloni z nepozabnim filmskim portretom, ki bo razblinil številne iluzije. In seveda Veronique – v varnem zavetju moža ali z metuljčki v trebuhu ob moškem, ki je bil vse in še več.

In tudi, ko se proti koncu, dobesedno nekaj dni pred Danielovim poslovilnim dogodkom, v raziskovanje materine skrivnosti vključi njena hči Mina, lahko vidimo, da življenje in z njim ljubezen pogosto nista črno-bela. Še posebej pa ne, ko govorimo o tisti pravi in veliki ljubezni, pa čeprav ima napake in ni popolna.

Zemljevid obžalovanj (v odličnem prevodu Jedrt Maležič) zanimivo prikaže razpetost ženske med dvema osebama, ki ju ljubi, vsako na svoj način in se ne more odločiti, katero bolj oz. toliko, da bi se drugi za vedno odrekla in odšla stran. Avtorica se pravzaprav na nobeni točki ne postavi na nobeno stran – ves čas visi tisti »kaj bi, če bi«. Knjiga, o kateri se lahko pogovarjate ure in ure, razmišljate in pridete do zaključka, da razmišljate o lastnem življenju.

Veronique se ni mogla odločiti, izbrati. Ali je bil tumor tisti, ki je povzročil njeno nenadno smrt? Ali si je življenje vzela sama ter za seboj pustila ljubljene, ki so jo ljubili in oboževali? Kaj pa bi storili vi? Imate tudi vi mogoče zemljevid obžalovanj, na katerem je zarisano vse tisto, kar si želite, da bi, pa nikoli niste?! Ljubezen je čudna reč, njena pota pa skrivnostna.