Poletno branje – drugič

Priznam, da sem imel pri pripravi seznama priporočil za odrasle bralce kar nekaj težav, saj imamo Slovenci res veliko srečo, da pri nas vsako leto izide ogromno odličnih prevodnih del ter da imamo kopico domačih avtorjev, ki navdušujejo. In pri knjižnih delih za mladino, kjer imamo vseeno zelo široko polje, zadeva ni bistveno drugačna, pa tudi lažja ne.

Starši, ki se mogoče ubadate s perečim vprašanjem, kaj naj vaš otrok poleti bere – in verjemite, branje lahko poskrbi za številne nepozabne dogodivščine!; se morda obrnite na domačo knjižnico, kjer imajo vedno pripravljene sezname priporočenega branja, vsebina katerega pa je seveda vedno zelo odvisna od tega, kdo je ta seznam sestavljal. Morda boste na njem našli »klasike«, s katerimi se otroci ubadajo (in pogosto obupujejo v šoli) ali pa seznam novih, svežih in zanimivih avtorjev. Na področju Mestne knjižnice Ljubljane velja pohvaliti njihov poletni projekt Poletavci, sicer pa lahko za vsaj tri slovenske založbe trdim, da se zelo trudijo skrbeti za bralski podmladek in imajo celo zbirke (npr. Odisej, Čebelica, Čiv!, Zorenja in Zorenja+, Zvezdna), spet druge pa ravno tako ne spijo na lovorikah in izdajajo posamezne, zanimive in berljive knjige.

In seveda, če vaš otrok še vedno ne bo našel nič zanimivega, so tu vselej Harry Potter, Gospodar prstanov, Hobit, res pester nabor del Davida Walliamsa, kar nekako spregledana je bila pri nas tudi zbirka o nenavadnem doktorju Proktorju, sicer mojstra kriminalk Joja Nesboja, pa seveda so tu dela Dava Pilkeyja, zbirka o nenavadnem Kostji Veselku, pa niz o vedno 13 nadstropij višji hišici na drevesu (začnejo s 13-nadstropno hišico na drevesu in so splezali vse do sveže stesane 104-nadstropne), velja preveriti tudi domači zbirki Sebastijana Preglja – Zgodbe s konca kamene dobe in Zgodbe Vojvodine Kranjske, dela Žige X Gombača in Boštjana Gorenca – Pižame. In kar naenkrat bo bralni seznam vaših otrok za to poletje še daljši od mojega.  

Nekaj konkretnih priporočil za različne starostne skupine mladih bralcev:

• Stripovski klub Mačjega mulca – Dav Pilkey se je po Pasjem možu lotil nove serije in po prvih dveh delih gre za nekaj zelo pozitivnega, navdihujočega in sprejemajočega, česar pa dandanašnjim otrokom sploh ni tako lahko približati in osvetliti na tako zabaven in sproščen način,
• Toni si želi na morje in še prejšnja Toni ali kako do novih nogometnih čevljev? Phillipa Waechterja sta izredno zanimiva in poučna stripa, ki bosta morda otroke naučila nekaj ponižnosti in zavedanja, da ni vsem vse kar tako dano in predvsem, kaj je v življenju res pomembno,
• Rudolf in Vojko je zgodovinska slikanica Katarine Mahnič in Alenke Juvan z ilustracijami Ejti Štih in izredno dolgim podnaslovom – ali Kako je Maister v 47 minutah ubranil slovenski Maribor, se utegne komu zdeti nenavaden izbor, a v času malikovanja lažnih junakov in celo novega pisanja slovenske zgodovine gre za zanimiv, kratek in zelo razumljiv ter predvsem imenitno ilustriran vpogled v pomemben, morda celo ključen del slovenske zgodovine,
• SuperVid Žige Valetiča in ilustratorja Jake Vukotiča je zanimiva zbirka o izredno slabovidnem osnovnošolcu Vidu, ki pa zelo vsakdanje in običajne težave, ki njemu predstavljajo večji izziv, rešuje s pomočjo prijateljev in intuicije – zaenkrat so v zbirki izšle Past v razredu, Knjižni tat in Bitka na bazenu,
• Volčje oko pisatelja Daniela Pennaca in ilustratorja Françoisa Roce je nenavadna in večplastna pripoved o dečku in volku, ki jo bodo otroci zagotovo želeli prebrati več kot enkrat,
• Klementina ima rada rdečo poljske pisateljice Krystyne Boglar je bila, če se ne motim, v minulem šolskem letu del Cankarjevega tekmovanja, in lahko rečem, da sta me zasnova zgodbe in potek res prijetno presenetila – marsikatera odrasla kriminalka nima tako lepe strukture in toka dogodkov ter je mnogo bolj predvidljiva,
• Jaz sem Gaj, mladinska povest Vinka Möderndorferja, se, kot je pri avtorju v navadi, dotakne številnih pomembnih, a tudi tabuiziranih tem – medvrstniškega nasilja, istospolne ljubezni, težavnih medosebnih odnosov, permisivne vzgoje in še bi lahko našteval,
• zbirko Zvezdna Beletrina sem omenil že v uvodu in poleg klasik v osveženih prevodih, ki so navduševale že mene v času moje khm, khm mladosti, naj omenim tiste, ki morda štrlijo ven, pa jih ne poznamo dovolj dobro – Pridi, mili moj Ariel Mire Mihelič iz prvega letnika, Neskončna zgodba Michaela Endeja in Mary Poppins Pamele L. Travers iz drugega ter predvsem Hiša granatnih jabolk Oscarja Wilda ter Potovanja v tisočera mesta Vitomila Zupana iz aktualnega, tretjega letnika,
• Poletje na jezeru Čiče Jasminke Tihi-Stepanić je pretresljiv in zelo življenjski roman o družini, prijateljstvu in morda zgolj trenutku, ki nas zaznamuje za vedno,
• v isti sapi bom omenil Odpor Wilme Geldof in Predor Anne Woltz – dve izjemni knjigi, ki zanimivo, predvsem pa pristno naslikata mračno obdobje naše civilizacije (drugo svetovno vojno) skozi oči otrok oziroma mladostnikov – v prvem primeru skozi oči dekleta, ki se je na Nizozemskem pridružila odporniškemu gibanja in v drugem spet skozi oči dekleta, ki se je trudila preživeti v Londonu v obdobju intenzivnih nemških letalskih bombardiranj.

In pa še tri dela, ki zares štrlijo ven in so vsekakor primerna za recimo starejše najstnike (začnimo pri tistih bolj zrelih in razmišljujočih bralcih na koncu osnovne šole in nadaljujemo skozi srednjo šolo), in sicer:

• Živela bom nizozemske pisateljice turških korenin Lale Gul, ki na drugačen način odstira islam, predvsem pa pripoveduje o borbi za pravice, ki pa niso za vse enake in enako pomembne,
• Dekliške oči ali O tem se ne govori je stripovska interpretacija in upodobitev desetih kratkih zgodb petih slovenskih avtoric, ki jih je »zakrivil« Iztok Sitar in v katerem se pravzaprav vsi avtorji soočijo s pomembnimi temami, o katerih pa raje molčimo – spolna zloraba, sprejemanje tujcev ter drugačnosti, nasilje, istospolna ljubezen itn.,
• Vesela sem, da je mami umrla mladim znane igralke Jennette McCurdy je tako zelo neverjetna, brutalno boleča izpoved (bivše) najstniške zvezde o njenem odnosu s posesivno materjo, ki bo mladim, ki so danes obsedeni in obremenjeni z lažno popolnostjo avtorici podobnih vplivnic (pustimo spol ob strani!) vsekakor razblinila lažni mehurček popolnosti.  

Pa prijetno, nepozabnega in zapomnljivega branja polno poletje.