Sedem nasvetov za pravljično domačo knjižnico

Pomembnosti vpliva domače knjižnice na vzgojo mladega bralca in splošno razgledanost posameznika dandanes ni več mogoče podcenjevati. Kako se lotiti gradnje svoje knjižnice? Premišljeno in iznajdljivo! Naj vam bo naslednjih sedem priporočil v navdih in spodbudo.

1. Razmišljajmo dolgoročno.
   Večina otrok začne po knjigah posegati že v prvem letu, samostojno pa listati okrog drugega leta. Marsikateri starš se lahko hitro ujame v trenutno starostno obdobje in ne pomisli na dejstvo, da so kartonke aktualne kvečjemu do četrtega leta starosti. Večino slikanic ter poučnih knjig pa lahko otrok prebira vsaj še celotno prvo triado, nekatere atlase in enciklopedije pa celotno osnovnošolsko obdobje.

2. Razmišljajmo vsestransko. 
   Čeprav lahko vaš malček močno favorizira le eno tematiko (vozila/gasilci/balet …) je vsekakor smiselno, da ima na dosegu roke različne tematike. Prav tako se ne omejujmo s spolom otroka. Večina »dobre literature« je tako ali tako zasnovana za vse otroke. Hvaležni pa si bomo tudi ob morebitnemu širjenje naše družine.

3. Ne pozabimo na stvarno literaturo. 
   Slikanice so vsekakor vstopna točka v svet knjig za večino malih bralcev. A malčki lahko zelo uživajo tudi v raznih enciklopedijah in atlasih. Zadnjih pet let je pravzaprav literatura za otroke na tem področju doživela pravi razcvet! Pri tej kategoriji pa ne pozabimo na primeren prostor za listanje. Večina poučnih knjig izide v zelo velikih formatih (cca. A3), zato je smiselno, da malčku pripravimo ustrezno podlago za listanje.

4. Podpirajmo različne stile besedil. 
   Najverjetneje pri tem pomislite na glavno ločnico, leposlovje ter neleposlovje oziroma pravljice ter poučne knjige. Kaj pa slikopisi? Pesniške zbirke? Uglasbene pesmice? Uganke? Stripi? Ljudske pripovedke? Brezbesedne knjige? Svet besed lahko skupaj z otrokom obiščemo skozi zelo različna okna.

5. Podpirajmo različne stile ilustracij. 
   Domača knjižnica je za otroka pravzaprav prva umetniška galerija. Kakšna raznolikost ga čaka v njej? Ilustracije so lahko barvite, črno-bele, iz kolažev, različnih stopenj abstraktnosti in podrobnosti. Pri naboru slednjih so nam lahko v dobro orientacijo različni slovenski in tuji avtorji. Škoda bi bilo, da bi večinsko prevladal le en avtor in s tem ena tehnika oziroma pristop k upodobitvam zgodbe.

6. Raje manj, a kakovostno. 
   Današnja ponudba otroških knjig je tudi cenovno zelo raznolika. Skrivnih receptov za uspeh žal ni in tako kot marsikateri ostali kvalitetni »produkt« je tudi dobra knjiga rezultat dela več strokovnjakov. Prav tako lahko določene nianse lokalnega okolja ubesedijo in upodobijo le domači avtorji (npr. Koko mesto, Naokokoli, Luka v bloku, …). Avtorska in ne le prevodna dela pa seveda zahtevajo večji finančni vložek. Zato se med tremi res dobrimi knjigami in sedmimi knjigami z nepreverjenim jezikovnim slogom, slovnico ter računalniško generiranimi ilustracijami, vsekakor raje odločite za prve.

7. Recept za uspeh. 
   Preden se odločimo za nakup knjige, lahko to prej dobro »preverimo« pri otroku. Pred nakupom si jo lahko izposodita v knjižnici. Opazujte njegove odzive in zanimanja. Si jo želi večkrat prebrati? Mogoče celo večkrat zapored v krajšem času? Mu jo je težko vrniti v knjižnico? Sta si jo že večkrat izposodila, mogoče celo v različnih starostnih obdobjih? Če ste na vsa navedena vprašanja odgovorili z da, gre najverjetneje za »bralno klasiko« vašega malčka, ki bi lahko bila dobrodošel nov član vaše knjižne police.

Kljub zgoraj navedenim sedmim točkam ne pozabimo na skupno branje. Pomen skupnega branja bo vedno presegel pomen raznovrstne izbire knjig na domači polici. Tudi manjša in skromna domača knjižnica, v kombinaciji z redno knjižnično izposojo z vsakodnevnim ali vsaj večkratnim tedenskim branjem, bo več kot dosegala tisti želeni učinek pri vašem otroku. Prijeten občutek skupnega potopa in bralne odmaknjenosti z ljubljeno osebo v številne ljube čarobne knjižne svetove. Takšni trenutki so lahko nadvse dragoceni in nepozabni. Uživajte!

Ana Kompara, @mamainljubljana