Hotel sem svojo pot

"Ta knjiga ni le zbirka spominov na izjemna potovanja, zgodovinske prelomnice in osebne preizkušnje. Je zgodba o človeku, ki zna poslušati, a tudi dvomiti. O véliki osebnosti, ki zna kritično razmišljati, a tudi verjeti. Predvsem pa je to zgodba o večnem mladostniku, ki v srcu vselej ohranja vedrino in radovednost. Mitjeva pot ni bila nikoli ravna črta. Bila je krožna, radovedna, odprta v svet in hkrati zvesta notranjemu kompasu, ki ga ni nikoli izgubil.

Zame ni le prijatelj in sopotnik, temveč tudi učitelj. Ko sem ga kot dvajsetletna smrklja srečala na Kitajskem, sem ga vselej poslušala z odprtimi usti. Dal mi je neprimerno več kot vrsto neprecenljivih nasvetov pri usvajanju jezikov in spoznavanju neevropskih kultur ter političnih sistemov. Pokazal mi je, podobno kot Konfucij, da je znanje brez integritete prazno, integriteta brez znanja pa slepa. Skupaj sva pred desetletji orala ledino slovenske sinologije, v časih, ko je bila Kitajska daleč in skoraj nedosegljiva, najini načrti pa so se mnogim zdeli iluzorni. A Mitja je človek, s katerim lahko kradeš konje, kajti ob njem sem vselej vedela, da bo stal za mano, ne glede na veter in vreme.

Podobno nas tudi ta knjiga lahko nauči marsikaj o pogumu, radovednosti in predvsem o zvestobi lastni poti. Mitja je namreč vselej hodil svojo pot. In morda bo mnogim ljudem ravno s to knjigo pokazal, da je to sploh možno."

Jana S. Rošker

Po prvi knjigi, ki je popisala mladostna leta Mitje Sajeta in njegova prva potovanja smo želeli popisati še njegov študij na Kitajskem in pot k ustanavljanju oddelka za Azijske študije (FF, Univerza v Ljubljani), a Mitjevo zdravje ni več dovoljevalo, da bi se usedel za tipkovnico in sam spisal tudi nadaljevanje. Tako je ta del prevzela Ana Ivančič. Mitjo in Huiqin je obiskovala na domu, snemala Mitjevo pripovedovanje, ga dopolnjevala s pripovedmi njegovih najbližjih, domači, prijateljev, sodelavcev, in spletla se je zgodba, ki je sedaj pred bralci – Mitjeva in Anina.