Ogledalo zraka

Izvirnost in umetniška dovršenost bogatega opusa Bino Štampe Žmavc umeščata med klasike sodobne slovenske besede. V pesniški zbirki Ogledalo zraka (spremna beseda Milan Vincetič), ki obsega štiriinpetdeset pesmi, se skuša čuječi in čuteči prvoosebni lirski subjekt vselej odslikati v ogledalu / z druge strani, z disonanco med tišino in samoto, med jutri in včeraj ter z diskrepanco med ostati (vračati se) ali pobegniti. Iz pesmi veje krik, ki vznika v zavetju samotnih ur predvsem iz trpkih (spominskih) reminiscenc, ki skelijo tako zaradi izgube bližnjih oseb kot dnevne svetlobe, ki vse bolj dobiva obrobe motnega prisoja. V mojstrsko ubesedenih verzih, ki človeka presunejo, ljubezen nima eruptivnega naboja, pojavlja se predvsem kot luščine spomina.