Dnevi na otoku

Berljiva knjiga za mlajše (najstniške) bralce, ki zelo preprosto piše o tipičnih najstniških težavah, kot so odtujenost, spoznavanje in zaljubljenost. Tu gre celo korak dlje in lahko rečem, da so tako liberalni v načinu razmišljanja lahko le Nizozemci.

Jakob je postavljen pred dejstvo – za dva tedna mora oditi v Grčijo k odtujenemu očetu Yannisu, ki se ga pravzaprav niti ne spominja več. Njegova mama gre namreč z novim partnerjem na Tajsko, on pa v povsem neznano. Nezaželeno. Ampak izbire pravzaprav nima. Kup stripov za preganjanje dolgčasa, saj nima pojma, kaj bi poleti lahko počel na neznanem grškem otoku. Dobro, tako razmišljanje je resnici na ljubo malce hecno, ampak po drugi strani je treba strah najstnika razumeti …

Seveda se mnogi strahovi zgolj potrdijo, ko na letališču čaka na očeta. Čaka in čaka ter vse bolj obupano razmišlja, kaj mu je tega treba. Oče, robat Grk, pride in ga odpelje v svoj dom, ki je del restavracije Elza (poimenovana po Jakobovi mami), tam spozna tudi Gertie, očetovo partnerko in že po prvem dnevu ugotovi, da bo vse skupaj še težje, kot si je predstavljal. Oče se sicer trudi, a bi lahko rekli, da ni v njem čisto nič pristno očetovskega. Skrbi za restavracijo, ki je po mnenju mnogih ena najboljših na otoku, a med njim in Jakobom (ali Jakosom, kot ga nekaj časa kliče) se ne zgodi nič. Na sploh se Jakobu ne zgodi nič …

Seveda se! Jakob spozna Michalisa, takorekoč vrstnika, ki Jakoba (ali Jaaka, kot ga kliče) pozna in se ga spomni, še kako dobro pa pozna tudi njegovega očeta. Michalis (ali po domače Miech) pomaga v domačem baru, a po novem ves prosti čas preživlja skupaj z Jakobom in fanta postaneta nerazdružljiva. Prijatelja raziskujeta otok in se zabavata in Jakob postane povsem drug, radoveden, živahen, razigran in nasmejan najstnik, ki z najboljšim prijateljem preživlja očitno najlepše počitnice svojega življenja.

Fanta kot fanta kmalu prideta tudi do teme, ki je Jakobu tuja – ljubezni. Michalis je lansko poletje spoznal simpatično Nizozemko Puck, se zaljubil do ušes in najstnikoma je uspelo vzdrževati ljubezen na daljavo. Jakob pa pravzaprav še vedno ne ve, kaj pomeni biti zaljubljen. Nima občutka, ali sta njegova mama in njen novi partner Keels zaljubljena, o ljubezni sprašuje Yannisa in vse dokler teden prezgodaj ne prispe Puck, Jakob o ljubezni še vedno ne ve nič. Jakob se ustraši, da je vsega lepega konec in da bo Michalis sleherno sekundo odslej preživljal s Puck, a ne – vsi trije postanejo nerazdružljivi, prava triperesna deteljica. Vezi med njimi so tako tesne, da Jakob prosi za podaljšanje počitnic v Grčiji, da bo s prijateljema preživel ves razpoložljivi čas. Ušpičijo tudi kakšno tipično najstniško (brez vednosti staršev prespijo na prostem, obiskujejo nedostopne kraje, filozofirajo), sanjarijo o (hipijevskem) življenju v troje in na neki točki, v vročici noči, postanejo tudi bolj intimni.

Jakob je zmeden … Puck je vendar Michalisova punca, a poljubljala se je tudi z njim. Z obema hkrati, pravzaprav. Kaj to pomeni? Michalis ni imel nič proti in je vse skupaj sprejel s širokim nasmehom in tudi naslednjega dne je vse v najlepšem redu. A potem Puck in Jakob storita neumnost, med čakanjem na prijatelja se poljubita, a ju Michalis vidi. Idile je konec, konec je tako prijateljstva kot sanj o ljubezni. Čas je za še en oče-sin pogovor in Yannis se še enkrat več dokaže, saj se je z Jakobovo preobrazbo spremenil tudi on in začel povsem drugače dojemati svojo vlogo v fantovem življenju. Čas je za ukrepanje, iskren pogovor in nadaljevanje nečesa res lepega in posebnega v življenju mladih ljudi.

Knjiga o tem, kako ti lahko eno samo poletje postavi vse na glavo. Kako zelo fantje potrebujejo očete in kako lahko tam, kjer si najmanj pričakoval (ali si celo želel) spoznaš prijatelja za celo življenje in se naučiš takorekoč vsega o ljubezni in marsičesa o življenju.