Novice

Manj je več, je vedela že Coco Chanel, ko je svojim strankam in sledilcem razlagala, da je bolje manj nakita, manj barv in manj okraskov na telesu kot preveč. In da je manj tudi zares več, vse bolj ugotavljamo v današnjih časih, ko se na lastni koži zavedamo, da nam vse več potrošništva in materializma ne prinaša sreče (temveč celo obratno) in da se naš planet utaplja v naših odpadkih ter je zato tudi čas za trajnostne rešitve.

December je praviloma mesec, ki me vsako leto pahne v nekakšno malodušje, lahko bi rekel celo na rob depresije. To je mesec, ko za razliko od trgovcev in skladišč, naredim osebno inventuro. Ozrem se v iztekajoče se leto in razmišljam …

V sredo, 7. 12., smo v knjigarni Konzorcij v prijetnem pogovoru počastili še naše zadnje izdaje tega leta. Pogovarjali smo se z velikanom slovenske literature Miroslavom Košuto in ilustratorjem Damijanom Stepančičem, ki sta ustvarila čudovito slikanico za vse generacije Trije žrebci.

Utihnila je tipkovnica Marcusa Sedgwicka. Vest, da je umrl v svojem štiriinpetdesetem letu, zelo zelo prezgodaj, ni pretresla le nas v mišji založbi, ki smo ga imeli srečo spoznati osebno.

Slovenski knjižni sejem 2022 kmalu odpira svoja vrata. Letos se knjižni sejem vrača tja, kjer se je pred 50. leti začel. Med 22. in 27. novembrom bomo na Gospodarskem razstavišču tudi mi. Po dveh letih se bomo ljubitelji knjig končno ponovno srečali v živo!

Knjižni sejem je pred vrati. Po nekaj covidnih letih spet v živo. Spomnim se, kako sem z otrokoma tisti zadnji sejemski dan odšel na sejem (takrat še v Cankarjevem domu), srečal kopico znanih obrazov in kako smo se domov vrnili s kupom knjig. Za vsakega ena (ali pa dve, če sem iskren). In čeprav že od otroštva rad berem, nisem nikoli prav rad obiskoval Knjižnega sejma.

Moji prvi spomini na knjižni sejem so iz osnovnošolskih dni, ko smo se gruča otrok iz Domžal do Ljubljane pripeljali z vlakom, se nato sprehodili do Cankarjevega doma in bučno stopili skozi vrata. Nagajivi, polni energije in veselja smo tekali med knjigami. Prepričana sem, da »šolski dnevi« na knjižnem sejmu niso enostavni za knjigotržce, založnike in prodajalce, saj otroci ne kupijo veliko knjig, naredijo pa velik, a prikupen nered.

Ste se kdaj vprašali, zakaj nam je neki lik (bodisi v knjigi ali filmu) bolj všeč kot drugi in zakaj včasih (potiho) navijamo za negativce? Vsaj v filmu nas mogoča prepriča igralec/igralka, morda že na začetku storjena krivica, ki se bo pokazala šele ob koncu. Kaj pa v knjigah?

Miš založba je v slovenščino prevedla že več kot 120 del, ki so jih ustvarili avstralski pisatelji in pisateljice. Trikrat pokopana pa je nekaj posebnega – knjiga je namreč raziskovanje avtoričine lastne preteklosti, ki ugotovi, da ima korenine tudi v Sloveniji, njena babica pa je bila aleksandrinka. To je zgodba o preteklosti in sedanjosti, zgodba iskanja samega sebe, predvsem pa je to pripoved o pripadanju. O pripadanju človeka koščku zemlje, ki mu lahko rečeš dom. Z avtorico sva se pogovarjali o nastajanju knjige in njenih preteklih ter bodočih pisanjih.

Objavljamo povezavi do pogovorov s pisateljem Vinkom Möderndorferjem, katerega knjigi sta bili izbrani za letošnje Cankarjevo tekmovanje. Pogovora je vodila urednica dr. Gaja Kos.