Novice

Začetek leta 2020 je že mimo in vsak, ki si je zastavil kako novoletno zaobljubo, lahko preveri, če se po tem času še drži zastavljenega (večina načrtov o novem pristopu v novem letu omaga že po prvih treh tednih). Če se odgovor nagiba proti besedici ne, potem morda velja razmisliti o možnosti, da si priskrbite kako knjigo o spreminjanju in utrjevanju novih navad.

Rumi je psička, ki poleg lenuhaste mačke Abe, sestavlja posadko ladje Labod kapitana Adrijana; upokojenega, grobega ekonomista z očitno ljubeznijo do ruma. Med tričlansko posadko vlada neobičajna hierarhija. Čeprav Adrijan s strogostjo daje (večinoma nesmiselne) ukaze, je Rumi tista, ki je pravzaprav srce, pogum, razum, gonilna sila in osrednji moralno-etični kompas celotne odprave.

Slikanica Ne misli na slona! izhaja iz znanega psihološkega eksperimenta o roza slonu, na katerega naj ne bi mislil, pa se zgodi točno to – vrag obtiči v tvoji glavi! Kako so psihologi vsiljive misli sprva raziskovali ob primeru polarnega medveda, v predgovoru slikanice razloži Tina Bregant, pediatrinja. A teorijo na stran; slone je treba preizkusiti na lastni koži! Udobno se namesti, otroku pred branjem nič preveč ne razlagaj, preskoči zdravničin predgovor (potem se boš sam vrnil k njemu) in začni brati.

Tokrat imam pred seboj branje, ki zaključuje tisto mini trilogijo knjig, ki v neki ključni maniri vključujejo sodišča. Po Živem pesku, kjer smo imeli opravka s katastrofo, ki so jo povzročili mladoletniki na švedski šoli in spremljali odvijanje zgodbe na sodišču, sem prejšnjič še z mnogo večjim veseljem zagrizel v Vielovo esejistično in eksistencialistično spisano miniaturko o življenju, ki ga je na glavo obrnil prevarant in za to tudi plačal, o upravičenosti tega plačila pa smo s sodnikom skupaj odločali tudi mi.