Recenzije

Stari majevski koledar napoveduje, da bo 21. decembra konec sveta. Odgovor se skriva v izredno napeti knjigi Dustina Thomasona z naslovom 21. 12. Pisatelj Dustin Thomason, sicer avtor uspešnice Pravilo štirih, je s svojim najnovejšim delom, ki nosi naslov 21. 12., prestrašil marsikaterega bralca.

Poleti nosimo lahna oblačila, jemo lahko hrano in beremo lahkotne knjige. Če so nekoliko začinjene, toliko bolje. Veseli nas, da je založba Miš tokrat stopila iz svojih, sicer resnih, leposlovnih okvirov in nam za vroče dni ponudila žgečkljivo Milfo. Sicer že nekoliko izpeto temo o ženski, ki jo ob prehodu v srednja leta daje resna kriza, nam ponuja v dnevniško zapisani kombinaciji ljubezni in humorja, iskanja in hrepenenja, pomislekov in spoznanj.

Pravljica o črnem šejku z rdečo rožo jeveličastna slikanica. Dragocen biser, kakršnih do sedaj ni bilo veliko v slovenskem prostoru. Na podobne slikaniške izdelke sicerobčasno naletimo na tujih knjižnih trgih in jih občudujemo na knjižnem sejmu v Bologni.

Zbirki kratkih zgodb sta šli skoraj neopaženo mimo; Munrojeva je uveljavljena in priznana kanadska pripovednica, ki popisuje kanadski vsakdanjik v skoraj polpreteklem času. Tu so ženske, ki sledijo klicu ljubezni, mislijo - v resnici pa nasedejo poniglavi igrici dveh odraščajnic, ki se igrata s pošto -, in se potem vse zvrne, da je dobro in prav, skoraj kot dogovorjena poroka.

Iz obrazložitve nagrade za najboljšo prevedeno mladinsko leposlovno knjigo leto 2010, ki jo podeljuje Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo in jo je prejela knjiga Zgodbe iz oddaljenega predmestja.

... Klofuta je, kot Schlinkovi romani, prespraševanje etike nasproti pravu; samo ne tako juridično podkovano, prestopek je manjši in marginalen, čeprav napihnjen, zato je sam proces bolj maškarada in manj pravni problem.

Pesnica Saša Vegri je izdala po številu malo zbirk. Sledile so si v skoraj enakomernih periodah in vsakokrat odstrle nov košček pokrajine, v kateri živimo kot otroci, kot odrasli ali kot starši. Predvsem v zbirkah za odrasle pesnica z neustavljivo strastjo govori o svobodi duha in z osupljivo odkritosrčnostjo o materinstvu in starševstvu.

Knjiga Cesar in roža Bine Štampe Žmavc je v svojih tematskih, motivnih in fabulativnih komponentah na videz zbirka pravljic - ki pa se kmalu izkaže za zanimivo demitizacijo same pravljičnosti. Tovrstno problematičnost današnje, sodobne pravljičnosti avtorica razgalja z manjkanjem mitske utemeljenosti življenja, z manjkanjem stika s svetim, z arhetipskim, skratka s profanizacijo tako tradicionalnih pravljičnih tem in motivov kot tudi s profanizacijo same človečnosti.

Že dolgo ni presenečenje, da lahko izjavo, kot je "Cigani kradejo!", slišimo tako iz ust triletne deklice kot državnega poslanca, in prav iz te vseprisotne "nenaklonjenosti" se napaja tudi otroški roman Kebarie Janje Vidmar.

Pesniku je muza tokrat hudomušno namignila, da je njegovega pesniškega peresa poleg mojstrskega ubesedovanja prekipevanja čustev vredna tudi takšna velikanska žival kot je na primer kit, zlasti če se kot zablodeli obiskovalec pojavi v našem Piranskem zalivu (kot leta 2009) in s tem povzroči pravi cunami idej in predlogov, kaj vse bi se dalo z njim zaslužiti.