Aksinja Kermauner se je rodila leta 1956 v Ljubljani materi, pisateljici in profesorici, Alenki Goljevšček Kermauner in očetu, literarnemu zgodovinarju, Tarasu Kermaunerju. Leta 1982 je diplomirala na Pedagoški fakulteti, nato se je strokovno izpopolnjevala na Pedagoški in Defektološki fakulteti v Zagrebu. 25 let je poučevala slovenščino in likovno umetnost ter bila tiflomobilna pedagoginja na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani (današnji Center IRIS). Ko je leta 2010 zaključila doktorski študij na Pedagoški fakulteti v Ljubljani na Oddelku za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko, se je zaposlila na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem na oddelku za Inkluzivno pedagogiko in tam kot izredna profesorica predavala predmet Metode dela s slepimi in slabovidnimi. Od leta 2022 je v pokoju, vendar še predava in ustvarja za otroke in mladino.
Svojo literarno pot je začela leta 1977 s pesniško zbirko Ples pravljic. Od takrat so izšla številna knjižna dela za otroke, mladino in odrasle, kot npr. zbirka knjižic za mlade bralce Izi & Bizi, detektivki, mladinska romana Berenikini kodri ter Orionov meč, slikanica za najmlajše O miški, ki je oklofutala medveda in roman za odrasle Dnevnik Hiacinte Novak, ki je bil predstavljen na odru kot prva slovenska gledališka nanizanka. O okvarah vida je pisala v otroških in mladinskih knjigah Kakšne barve je tema? in Tema ni en črn plašč. Leta 2004 je izdala prvo slovensko tipno slikanico Snežna roža, ki je bila razstavljena kot izjemen dosežek za otroke s posebnimi potrebami pri Mednarodni zvezi za mladinsko književnost IBBY na sejmu otroške in mladinske literature v Bologni. Enako uspešna je bila s tipno slikanico za slepe Žiga Špaget gre v širni svet leta 2011 (ilustracija iz knjige je bila celo objavljena na naslovnici kataloga IBBY) in z nadaljevanjema serije Žiga špaget je za punce magnet in Žiga špaget gre na trnek viset; slednja slikanica je leta 2023 dobila posebno priznanje za kakovost tipne slikanice, ki ga podeljuje Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije. V sodelovanju s pisateljem Silvestrom Vogrincem je napisala mladinski roman Orfejeva lira, ki je bil leta 2023 sprejet med izjemne knjige z vsega sveta v zbirko White Ravens knjižnice Internationale Jugendbildbibliothek iz Münchna. Do leta 2023 je izdala 41 leposlovnih knjig za otroke, mladino in odrasle, veliko člankov in tri monografije s področja oseb s posebnimi potrebami. Vodi mnogo projektov za boljšo vključenost oseb s posebnimi potrebami v družbo, kot so Žiga špaget, Radovedni prstki, S prstki do zvezd (tipne slikanice za otroke z okvaro vida), slikanice s slovenskim znakovnim jezikom za gluhe bralce, prilagoditve za bralce z disleksijo in sindromom Helen Irlen, tipni kamišibaj za osebe z okvaro vida, Srebrni kamišibaj za starostnike in ostale. Je članica Društva slovenskih pisateljev in podpredsednica Društva specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije.
Aksinja Kermauner je mati štirih hčera in živi v Ljubljani.
