Bruno, devet let stari deček, se znajde popolnoma sam, brez prijateljev. Njegov oče je namreč dobil novo službo, zaradi česar so se morali preseliti iz velike in udobne hiše v mestu, kjer je imel prijatelje, na podeželje. Mama mu sicer poskuša razložiti, da očetova nova služba ni zgolj napredovanje, temveč tudi čast in njegova dolžnost, a Brunu za to ni prav veliko mar. Njegova starejša sestra Gretel, pa mu tudi ni ravno v pomoč, saj kot vse starejše sestre, tudi ona namreč živi v popolnoma svojem svetu. Za nameček pa ji je še všeč očkov mlad sodelavec, ki je precej neprijazen. Celo družinski služabniki so nekako živčni in sila nezgovorni.
Zgodba o prijateljstvu, ki ne pozna meja, ras in razlikovanja temveč le človeško toplino in je postavljena v okvir zdaleč najokrutnejšega obdobja evropske zgodovine, je pisatelj spretno združil z pripovedjo o obstoju in delovanju 'tovarne smrti'. Zgodbo je podal skozi oči, dojemanje in občutja otrok. Izvirna je tudi izbira zornega kota, saj je dogajanje pred in za 'bodečo žico' opisano tako, kot ga s svojo otroško zvedavostjo, načinom razmišljanja in patosom dojema devetletni Bruno, deček iz višjega družbenega sloja, čigar oče je komandant zloglasnega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau na Poljskem. Deček je na nek način tudi sam oropan brezskrbnega otroštva in se ne zaveda resnosti in tragičnosti položaja ljudi v črtastih pižamah, intuitivno pa ve, da nekaj ni tako, kot bi moralo biti. Pripoved o prijateljstvu, ki še ni indoktrinirano z ideologijami. Tudi takšnimi, ki so otroke oropale ne samo otroštva, temveč tudi življenja.
Knjiga je prejela znak za kakovost otroških in mladinskih knjig ZLATA HRUŠKA.
