Juri Muri gre po srečo

V Pavčkovi tretji knjigi o dogodivščinah Jurija Murija in Bonga Juri Muri po Sloveniji smo junaka pustili do ušes zaljubljena v šoli. V četrti knjigi, Juri Muri gre po srečo, začnemo prav tam, torej v učilnici, od koder pa se potepina odpravita iskat srečo. Če smo v prejšnji knjigi v njuni družbi obredli tako rekoč celo Slovenijo, tokrat potujemo po izmišljenih krajih, ki jih za bralca oživlja pesnikova neumorna domišljija: po deželi smeha in veselja, po deželi sedmih žalosti, po deželi pravljic itd. Tudi zadnja Pavčkova pesnitev o Juriju Muriju je prigodniško, torej dinamično in pustolovsko naravnana, a v premisleku najbolj zrela, pravzaprav v nekaterih segmentih kar filozofsko naravnana, saj si junaka zastavljata vprašanja: je sreča konec ali rojstvo, se sreča stalno druži z nesrečo …? Pavček pesnitev v štirih delih, ki tako kot njene predhodnice dobesedno vre v rimanih verzih, zaključi z njemu lastnim razsodnim vitalizmom in milozvočno mislijo: “Lepo je sanjati o sreči,/lepo prepevati o sreči,/najlepše pa, če se posreči,/da sreča komu si v nesreči.” Skupaj z njim srečo išče Damijan Stepančič in tako uspešno kot vselej v izvirni likovni podobi upodablja Pavčkove domišljijske svetove.