Lumpsterji
Print Facebook Žiga X. Gombač

Lumpsterji

28,95 EUR (trda vezava)
V košarico
Poštnina je brezplačna

Kdo je lumpster? Kaj pomeni, da je rojstni dan eksploziven? Kako so videti lumpsterske igre, ki po posebnih pravilih inv strogi tajnosti potekajo v šoli? Kaj ima nogomet opraviti z malimi in velikimi črkami? Odgovore na vsa ta in mnogo drugih, mogoče še bolj zanimivih vprašanj boste našli v Lumpsterjih, ki jih je napisal kdo drug kot prekaljeni lumpster. Lahkotno, kratkočasno in zabavno branje! Če vas bo za usodo lumpsterjev kdaj strah, pa stisnite pesti in počakajte, da se izvlečejo iz godlje!

Knjigo Lumpsterji sestavlja pet delov (in seznam lumpsterskih modrosti za uvod!), v kateri nastopa fantovska klapa, ki je seveda vedno za akcijo. To včasih s seboj prinese tudi kakšno nevarno situacijo ali zoprno godljo, iz katere pa se s pogumom in iznajdljivostjo vedno izvlečejo. Lumpsterji znajo še najbolj dolgočasen rojstni dan spremeniti v kratkočasnega. Ugnati znajo celo tako strašljive občane, kot so starke iz rumenega bloka. Dokazujejo, da igranje violine ni vedno povezano samo s kulturnim programom. Z malo domišljije in v strogi tajnosti organizirajo čisto prave lumpsterske igre, ki so jim za vzor nič manj kot – olimpijske igre. Pa še nogomet znajo igrati. Seveda pa tudi niso povsem imuni na zaljubljanje ... Lumpsterske vragolije je zelo zabavno „dokumentiral“ Matej de Cecco, kar pomeni, da je zagotovljena dvojna zabava – ob branju in gledanju! Lumpsterji so lahkotno, kratkočasno branje tudi za tiste, ki jih malo debelejše knjige še niso povsem prepričale; v družbi prekaljenih lumpsterjev se utegne to spremeniti.  

Ilustrator: Matej de Cecco
Kategorije: Tretje triletje OŠ
Poreklo: Slovenija
Zvrst knjige: Mladinski roman
Priporočena starost: 12+
 
Vezava: trda vezava
Obseg: 192 strani
Dimenzije: 135 mm x 200 mm x 20 mm
ISBN 13: 9789612724238
Datum izdaje: november 2020

Recenzije

Žiga X. Gombač: Lumpsterji

Matic Slapšak, Matic piše, 29.01.2021

Nova mladinska knjiga Žige X. Gombača, enega naših najbolj plodnih ustvarjalcev, nosi rahlo nenavaden naslov in bo bralce popeljala v neke druge čase. Čase, ko so bile lumparije malce bolj spontane, iskrene in na trenutke tudi nedolžne.

Lumspterji so pripoved o lumparijah, ki jih je avtor sam ali s svojimi prijatelji počel v svojih osnovnošolskih letih. Seveda ne gre za avtobiografsko pripoved in vsega tudi ne gre jemati povsem dobesedno, sem pa prepričan, da je velika opisanih dogodivščin če ne že povsem Žigovih, pa vsaj navdahnjenih s kakšnim dogodkom iz njegove mladosti.

Mladi bralci bodo najprej spoznali stare lumpsterske modrosti (ali pojasnila, zakaj lumpsterji počnejo, kar počnejo), potem pa sledijo lumpsterske prigode, zgode, nezgode in potegavščine z rojstnih dni, zabavne in ne pretirano škodljive maščevalne lumparije in potem v drugi polovici knjige sledijo nekoliko bolj »resne« teme. Najprej spremljamo lumpstersko pot mladega violinista, obudimo spomin na zimske olimpijske igre v Sarajevu oz. njihovo lumpstersko izvedbo na srednješolskih hodnikih.

Piko na i avtor postavi v petem delu, poimenovanem Mališan, ki najbolj izstopa iz tega lumpsterskega povprečja in tudi konteksta, boste pa ob branju morda pomislili tudi na Žigov odličen mladinski roman NK Svoboda. V tem delu boste izvedeli, kdo so Bosanci, zakaj so bile včasih pomembne male in velike črke pri oznakah razredov, kako nogomet in tudi osnovnošolska zaljubljenost povezujeta nezdružljvo in zakaj je pomembno ostati zvest sebi in svojim načelom. V tem delu lumpsterskih kompanjonov (poleg pripovedovalca še Nejc, Berto, Tilen, Žan in Kajžar) iz neznanega razloga ni, lumparije pa so.

Zgodbe so kratke in zabavne, hudomušne in imajo lumparijam navkljub veliko pozitivnih sporočil in malih modrosti. Prebral jo je moj osemletni sin in se ob branju zabaval, čeprav je imel nekaj vprašanj, prebrala jo je tudi skoraj enajstletna hči in se ob branju ravno tako zabavala, čeprav so se ji nekatere zgodbe zdele tako-tako. Štirinajstletniku, devetošolcu, ki bi se moral z glavnimi junaki najbolj poistovetiti, je (še) nisem dal brati. Ne pravim, da se ne bi zabaval, a bi mi hitro povedal, da kaj takega danes ni mogoče in da to niso nobene lumparije.

Žiga je v Lumpsterjih opisoval svoj čas oz. zaključek osnovne šole, ko smo obiskovali osem razredov, ko je bilo pozimi snega tudi v Ljubljani res veliko, ko so bili »Bosanci« predvsem problem in nebodigatreba, ne pa skoraj ustvarjalci mnenj in trendov in predvsem čas, ko še ni bilo mobilnih telefonov, računalnikov in so se otroci igrali in zabavali zunaj. Danes štejejo »prijatelji« na družbenih omrežjih in ne lumpsterji, na katere se lahko vedno zaneseš. Lumparije danes predstavljajo »izzivi« na družbenih omrežjih, ki so vse prej kot nedolžni in pogosto celo nevarni. Verjemite, da sem se ob branju Lumpsterjev pogosto spomnil svojih časov in svojih lumparij ter si hkrati želel, da bi se tudi pri svojih treh otrocih spopadal s takimi lumparijami, ob katerih so tudi avtorjevi starši v večini primerov zamahnili z roko.

Knjiga je sicer nadvse imenitno branje in prinaša mnogo pozitivnih sporočil, vsebinsko pa je ne bi ravno priporočil zadnji triadi osnovne šole, saj je do današnje generacije malce »zastarela« in bi jim prej priporočil avtorjeve že omenjeno NK Svoboda ali pa serijo Kompanjoni (Jastrebov let, Polnočna zajeda, Risova bratovščina, Skrivnost stoletnega vetra, Kompanjoni in bojevniki časa).    

Oglejte si tudi

Spletno mesto uporablja piškotke, ki služijo izboljšanju uporabniške izkušnje. Z nadaljevanjem obiska se strinjate z njihovo uporabo. (Več informacij)
Se strinjam