Pleši z življenjem

Kanadska pisateljica piše o nenavadni, a zelo težki, resni tematiki – pouličnih otrocih, o katerih pripoveduje senzibilno in optimistično. Delo ni čisto navaden problemski roman za najstnike. Gre za zgodbo o osamljenosti, prijateljstvu, zorenju in odrešitvi.

Štirinajstletna Sabie in njena mama Monika sta bili vedno ekipa. Sabie je bila še majhna, ko sta se starša ločila – in bilo je, kot da oče ne želi imeti stika z njo. Monika in Sabie sta živeli iz rok v usta, običajno v najetih sobicah. Monika je bila poulična glasbenica in občasna otroška varuška, ki je Sabie vzgajala v sovraštvu do socialnih delavcev in ustanov. Želela je, da bi bila deklica čim bolj samostojna. Ker se je Monika zavedala svoje bolezni in dejstva, da je kmalu ne bo več, jo je morala pripraviti na samostojno življenje. Ko je Sabie dopolnila trinajst let, je Monika umrla. Sabie se je morala tako sama znajti, pri tem pa je upoštevala mamine nasvete. Sledijo razni zapleti, dokler ne izve, da jo oče že dolgo časa išče in želi, da bi živela z njim in njegovo novo družino. Sabie je pred težko odločitvijo in spoznanjem: ji je lagala mama ali ji laže oče? Naj sprejme ponujeno roko?