Tedaj ko so nacisti odpeljali moje starše, sem bil prestrašen.
Tedaj ko so ubili mojo najboljšo prijateljico, sem bil jezen.
Tedaj ko so mi pokvarili trinajsti rojstni dan, sem bil odločen,
da bom odšel v gozd,
da se bom z Gabriekom in Juli pridružil partizanom,
da bomo kot družina,
da bomo na koncu vendarle premagali naciste.
Piše se leto 1945, Evropa se prebija skozi zadnjo fazo agonije druge svetovne vojne. Feliks, zdaj trinajstletni fant, se je dve leti skrival v jami pod konjsko stajo v lasti Gabrieka, ki skrbi zanj. Nekega dne zasliši moške glasove, ki Gabrieka odpeljejo. Zamenja jih za naciste, v resnici pa gre za poljske partizane, saj je Gabriek strokovnjak za eksplozive in eden izmed partizanov. Feliks jim sledi s konjem Domom in se pridruži partizanom v gozdu. Tu spozna Juli, pogumno mlado žensko, ki ve, da Feliks potrebuje zaščito pred sumničavimi partizani in pomoč, da bo lahko zopet skupaj z Gabriekom, svojim zaščitnikom. V materinski Juli končno začuti ljubezen, po kateri tako hrepeni. Kot vojaški bolničar pomaga molčečemu partizanskemu zdravniku pri operacijah ranjenih borcev, se skupaj s partizani skriva pred nacisti ali jih napada, je priča poboju partizanov, išče hrano po mestih, v porušenem mestu naleti na osirotele in sestradane otroke judovskih in nemških staršev, ki se kljub začetnemu sovraštvu združeni skrivajo in skušajo preživeti (in ostati živi!) zadnje izdihljaje vojne vihre. Kljub grozotam, ki jih Feliks doživlja, v svojem razmišljanju ostaja 'otrok' – naiven, veder, na trenutke zabaven, predvsem pa želi razvedriti druge in ostaja do konca optimističen, vzporedno s tem pa sprejema pomembne – predvsem ne tipično otroške – odločitve, ki so odraz globokega doživljanja pekla. Še vedno upa, da bo našel svojo mamico in očka, kot se je že davno odločil. Ko s pomočjo ruskih vojakov končno prispe v koncentracijsko taborišče, komajda verjame svojim očem. Ponovno snidenje z mamo, po katerem je tako dolgo hrepenel, je ganljivo, a žal kratkotrajno … Trpljenje v taborišču je pustilo neizbrisne sledove na njenem zdravju in terja svoj davek …
Pretresljivi roman Tedaj zaključuje Gleitzmanovo serijo štirih (mladinskih) romanov, s katerimi želi vzbuditi zanimanje za zgodovinska dogajanja, ki so zaznamovala življenja premnogih, tudi njegovo lastno (holokavst, katastrofalni gozdni požari v Victorii itd.). Avtor pravi, da je vsak del napisal tako, da ga je mogoče brati v katerem koli vrstnem redu. »Kdor najprej bere Zdaj, izve nekaj o tem, kaj se dogaja v Nekoč in Potem, a ne preveč.« Četrta knjiga, v kateri se v prvoosebni pripovedi loteva holokavsta skozi doživljanje dečka Feliksa, zaključi serijo in zapolni manjkajočo vrzel med romanoma Nekoč in Zdaj.
Ni pretirano reči, da je Tedaj eden najodličnejših romanov za otroke v zadnjih petindvajsetih letih. Kljub neizrekljivi grozi holokavsta roman na plemenit in dostojanstven način govori o otroštvu ter slavi življenje in preživetje. Feliks je soočen z morda največjim izzivom v svojem življenju – najti upanje, ko je izgubil skorajda vse, kar mu je v življenju drago, tudi svoje starše.
