Sveže izdaje Miš založbe in knjižni program za leto 2026

Miš založba predstavila knjižni program za leto 2026 in pester nabor novih knjižnih izdaj

Miš založba je v četrtek, 26. februarja, v Centru Rog razkrila sveženj novosti in predstavila knjižni program za leto 2026. Miš založba stopa v leto 2026 z enim najobsežnejših in vsebinsko najraznovrstnejših programov doslej. V prihajajočem letu napovedujemo izid kar 60 novih knjig – premišljeno izbranih, žanrsko pestrih in namenjenih bralcem različnih generacij. Posebno pozornost namenjamo aktualnim temam sodobnega časa, izvirnim glasovom in zgodbam, ki odpirajo prostor za pogovor.

Letos predstavljamo novo, žanrsko zasnovano zbirko Sledi, v kateri bomo izdajali predvsem kriminalke in psihološke trilerje. Prva knjiga v zbirki bo napet psihološki triler baskovskega pisatelja Mikela Santiaga z naslovom Noč v Tremore Beachu, v prevodu Marjete Drobnič. Proti koncu leta bo v zbirki izšlo tudi izvirno delo Vinka Möderndorferja, psihološki triler z delovnim naslovom Človek pod ulico.

V zbirki .pika bomo slovenski javnosti prvič predstavili priznano norveško pisateljico Vigdis Hjorth. Njen roman Oporoka je bil večkrat nagrajen in je na Norveškem ter drugod po svetu vzbudil veliko pozornosti. Roman je prevedla Marija Zlatnar Moe. Za ljubitelje poezije bomo v zbirki ritem izdali novo pesniško zbirko Iva Svetine z naslovom Avgust.

V jeseni načrtujemo izid monumentalne kuharske knjige novinarja in publicista Gašperja Stražišarja, ki bo prinesla 30 izbranih receptov, skupaj z zgodbami njihovih 'lastnic in lastnikov' – vsak recept je zgodba zase in nam bo približal drugega sogovornika ali sogovornico: od Majde Sepe, Darje Švajger, Milene Zupančič pa do Ervina Hladnika Milharčiča in Ervina Fritza. Gašper in fotograf Primož Lavre že hodita po terenu, spremljata kuhanje in beležita zgodbe – o jedeh in življenju.

Za mladostnike bo letošnji program prinesel dva slovenska literarna prvenca. Milan Mandeljc, slovenski učitelj leta 2025, je napisal roman Do lune in naprej, ki spremlja dvanajstletnega Erika Bolterja, prvega otroka, ki skupaj s starši odpotuje na Luno, potem ko je njihova družina izbrana na mednarodnem natečaju. Maja Žorga Dulmin pa je napisala fantazijski roman Čarovniki. Ilustracije je ustvarila Irena Režek.

Posebna knjiga, pravzaprav kar priročnik, bo tudi Zmajski herbarij avtorice in ilustratorke Nuše Jurjevič, ki je zmes botaničnega priročnika in fantazijske knjige. Strokovni pregled in spremno besedo je napisala dr. Marina Dermastia.

V okviru mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom bo Slovenijo maja obiskal priznani britanski pisatelj Jonathan Stroud, avtor izjemno priljubljene serije Lockwood & Co. Tik pred njegovim prihodom bo izšel še zadnji del serije, Prazni grob, s katerim se zgodba zaključuje. Bralci ga bodo lahko srečali na festivalskih dogodkih in na konvenciji Na meji nevidnega.

Pesnik in pisatelj Borut Gombač in ilustratorka Ana Maraž sta ustvarila posebno zbirko likovne poezije Krohohotavi verzi, ki bo s svojo vizualnostjo bralcem odprla nove svetove.

Ljubiteljem stripa letos predstavljamo novo serijo Detektivska agencija Šapa, pod katero se podpisujeta Maša Ogrizek in Dora Kaštrun. Stripovsko preobrazbo pa doživlja tudi besedilo Andreja Rozmana Roze Linhart ali zgodnje jutro Evrope narodov, ki ga v likovno pripoved prenaša ilustrator in stripar Matej de Cecco.

Za najmlajše bralce bo tudi letos izšlo več domačih in nekaj prevodnih slikanic, med njimi Otroci zapirajo vrata molče Petra Svetine in ilustratorke Polone Lovšin, ki pripoveduje o nemoči otrok v vojni, ki so pogosto le nemi in nevidni opazovalci grozot. Ambrož Kvartič in Marta Bartolj sta združila moči v živahni, virtuozni in duhoviti pesnitvi Ptičji frizer, na morske in jezikovne dogodivščine pa nas bo popeljal dvojec Jure Vuga in Jaka Vukotič v knjigi zgodb Ščepec soli in veliko morja.

Prihajata tudi dve novi kartonki za najmlajše – junaki Koko mesta Maše Ogrizek in Mihe Ha se bodo tokrat podali v svet hrane, Tina Bilban in Manca Krošelj pa sta v kartonki Pikapolonica, komar, metuljček razigrano raziskovali zven in pomen besed.

Ob naštetih prihajajočih naslovih seveda pripravljamo še vrsto drugih zanimivih izdaj in projektov.

Poleg knjižnega programa predstavili devet svežih izdaj, med njimi šest izvirnih in tri prevodne

Knjiga Mrtvaški ples v osnovi izhaja iz hrastoveljske freske, na kateri je upodobljen sprevod posameznikov različnih stanov in starosti, ki jih vodi Smrt. Zamisel in likovno upodobitev je ustvaril Damijan Stepančič, ki je poudaril, da ga je obdobje srednjega veka zelo nagovorilo in ga je v likovni podobi združil z znanostjo in alkimijo, knjigi pa je prispeval tudi razmislek ob ilustracijah. Peter Svetina je temo nadgradil s sodobno pesnitvijo, umetnostni zgodovinar dr. Tomislav Vignjević, avtor spremne besede, pa je izpostavil, da se je upodobitev mrtvaškega plesa in smrti večkrat pojavljala že v srednjem veku.

Slavica Remškar in Anka Kočevar sta predstavili likovno in besedno bogat slikopis Sedem strašnih fižolov, ki prinaša zabavno zgodbo o nastopaštvu. Skrbno odbrane besede z velikimi tiskanimi črkami dopolnjujejo hudomušne ilustracije Anke Kočevar, ki še poudarijo človeško plat nenavadnih, a smešnih likov.

Izšla je tudi slikanica Bogata surikata, ki se bere iz obeh strani, pri čemer dobimo dve diametralno nasprotni zgodbi. Avtorica Tina Arnuš Pupis je izhajala iz simpatične besedne zveze bogata surikata in ustvarila lik, ki se znajde s številnimi arašidi in pred dilemo, ali naj jih obdrži ali deli s prijatelji. Tudi ilustratorka Marta Bartolj je poudarila aktualno sporočilo odnosov, ki nas bogatijo bolj kot materialne dobrine.

Nato je Bartolj predstavila še slikanico brez besedila A bova še kdaj prijatelja?, ki je najprej izšla pri ameriški založbi. Knjiga brez besed z nazornimi, toplimi ilustracijami, prinaša zgodbo o prijateljstvu in odpuščanju.

Slikaniška novost Cvetke Sokolov O pikapolonici, ki se je znašla prinaša domiselno in dinamično zgodbo o izpolnjevanju želja, ki jo dopolnjujejo bogate ilustracije Maše Kozjek.

Besede brez kletke se predstavljajo kot zbirka nonsensnih zgodb, pri katerih je avtorica Maša Ogrizek element realnosti spremenila v navihano igro z jezikom. Prepletajo se hudomušne domislice, trčene asociacije in številne besedne igre. Ilustracije Zale Kalan dopolnjujejo zgodbe na dinamičen način in domiselno sledijo vsem zasukom zgodbe.

Nika Susman, urednica za prevodno literaturo, je predstavila izbor del, ki izhajajo v okviru projekta Tukaj sem!, ki ga sofinancira Evropska unija.

Knjiga Tukaj sem! (Joke van Leeuwen, prev. Katjuša Ručigaj), v kateri se glavna junakinja znajde sama na strehi, ko je mesto poplavljeno, je zgodba o iznajdljivosti, pa tudi osamljenosti in odtujenosti v sodobni družbi, prepletena s humorjem in zabavnimi ilustracijami. Mladinski roman Vulkan (Zakiya Ajmi, prev. Darko Čuden) odpira teme nasilja v družini, travm, odraščanja in iskanja pripadnosti, pri čemer ne ponuja lahkih odgovorov, temveč iskren in boleče resničen vpogled v notranji svet mladega dekleta. V sklopu projekta je izšla tudi poetična slikanica ukrajinske ilustratorke Oksane Bula Tukoni, prebivalec gozda (prev. Andreja Kalc), ki nežno odpira vprašanja o tem, kaj pomeni pripadati prostoru, kako skrbimo za okolje in zakaj je sodelovanje pomembnejše od posameznih junakov.