Viseči vrt

Roman z Nobelovo nagrado za književnost nagrajenega avstralskega pisatelja literarni kritiki opisujejo kot delo, ki ga je doletela velika smola – v Whitovih zamislih je bil načrtovan kot tridelen, vendar brez delitev na poglavja. A veliki književni mojster je spisal le prvi del, ki pa deluje kot samostojno delo. Dovršeni slog, vrhunsko prepletanje doživljanja, sanj in realnosti, hkratna lagodnost in discipliniranost proze so odlike, zaradi katerih Whitu zasluženo pripada naziv enega največjih romanopiscev 20. stoletja.

Osrednja literarna junaka Whitovega romana sta najstnika Eirene in Gilbert, ki ju usoda združi v divjem vrtu na obali Zaliva. Ta postane njuno zavetišče pred drugo svetovno vojno. Njuni pogovori so odraz otroškega doživljanja vojne in obupa, želje po mirnem odraščanju in predvsem izraz potrebe po bližini in ljubezni. Zgodba, ki se konča z njuno ločitvijo in hkrati novico, da se je vojna v Evropi končala, pa daje vpogled tudi v Whitovo doživljanje otroštva in samo izkušnjo vojne.