Sever in jug

Margaret Hale živi z očetom duhovnikom in nadvse občutljivo materjo na podeželju južne Anglije. Obožuje takšno življenje, saj je nekaj let živela pri sestrični v hrupnem Londonu. Oče se nenadoma odloči, da ne bo več duhovnik in da bo raje poučeval. Zato se morajo z idiličnega kmetijskega podeželja preseliti na hladen industrijski angleški sever. Tam Margaret spozna tovarnarja Johna Thorntona in povsem drugačno življenje, kot ga je bila vajena na jugu.

Sever in jug so kritiki po slogu in vsebini primerjali s Prevzetnostjo in pristranostjo Jane Austen. Sodobniki so sprva Gaskellino pisanje hvalili, pozneje pa je obveljalo za »preveč žensko«. Mnenje se je obrnilo sredi 20. stoletja in danes Elizabeth Gaskell velja za eno največjih literarnih imen viktorijanske književnosti.

Avtorica vidi odgovor na družbene napetosti in konflikte svojega časa v solidarnosti, sočutju in osebnem odnosu. Margaret Hale premaga predsodke do trgovcev in tovarnarjev, John Thornton pa začne v delavskem razredu, ki je v nasprotju z določenimi stereotipi tistega časa upodobljen z razumevanjem in naklonjenostjo do ljudi.

Avtorica je sprva hotela, da bi se roman imenoval Margaret Hale, a jo je Dickens prepričal, da ga je naslovila Sever in jug. V konfliktu se odraža razlika v njunih pogledih: Gaskell je večji pomen pripisovala osebnemu razvoju protagonistke, Dickens pa je dajal poudarek nasprotju med severom in jugom, trku tradicije in napredka, ruralne idile in urbane aktivnosti. Za razliko od Dickensa, ki je do tistega, kar simbolizira sever, čutil zgolj strah in odpor, pa se Gaskellina protagonistka postavi na pot napredka in sprejme dejstvo, da morda sicer ne bo nikoli nobenega kraja ljubila tako, kot je ljubila idilično vasico svojega otroštva, a tok zgodovine teče naprej, v napredku in aktivnosti pa lahko človek odkrije nove vrednote in nove ljubezni.

Knjiga je izdana v dveh delih, prodaja se v kompletu.